Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih...

2929. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev

Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15) ministrica za izobraževanje, znanost in šport izdaja

P R A V I L N I K
o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo imeti učitelji, laboranti, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih gimnazije.

2. člen

(opredelitev pojmov)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-

visokošolski strokovni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,

-

univerzitetni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje,

-

visokošolski strokovni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/11 – ZUPJS-A, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14; v nadaljnjem besedilu: ZViS),

-

univerzitetni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS in

-

magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.

3. člen

(izobrazba)

(1)

V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06), pri posameznih predmetih pa tudi študijski program izpopolnjevanja v skladu s 33.a členom ZViS.

(2)

Za posamezne strokovne delavce izobrazba pomeni končan javnoveljavni izobraževalni program.

4. člen

(posebnosti študijskih programov)

Če v tem pravilniku pri posameznem predmetu ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.

II. UČITELJI IN LABORANTI SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH PREDMETOV

5. člen

(učitelj slovenščine)

Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program slovenskega jezika ali slovenskega jezika s književnostjo ali

-

magistrski študijski program druge stopnje slovenistika ali slovenski jezik in književnost.

6. člen

(učitelj italijanščine)

Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program italijanskega jezika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje italijanščina, italijanski jezik in književnost ali italijanistika.

7. člen

(učitelj madžarščine)

Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program iz madžarskega jezika s književnostjo ali

-

magistrski študijski program druge stopnje madžarski jezik s književnostjo.

8. člen

(učitelj matematike)

Učitelj matematike je lahko, kdor je končal:

-

enopredmetni univerzitetni študijski program matematike,

-

enovit magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika,

-

magistrski študijski program druge stopnje matematika ali matematične znanosti ali

-

enopredmetni magistrski študijski program druge stopnje izobraževalna matematika.

9. člen

(učitelj angleščine)

Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program angleškega jezika ali angleškega jezika s književnostjo ali

-

magistrski študijski program druge stopnje anglistika ali poučevanje angleščine.

10. člen

(učitelj nemščine)

Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program nemškega jezika ali nemškega jezika s književnostjo ali

-

magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik.

11. člen

(učitelj francoščine)

Učitelj francoščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program francoskega jezika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje francoščina, francistične študije ali francistične in romanistične študije.

12. člen

(učitelj španščine)

Učitelj španščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program španskega jezika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje španščina, španski jezik in književnost ali hispanistika.

13. člen

(učitelj ruščine)

Učitelj ruščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program ruskega jezika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje rusistika.

14. člen

(učitelj latinščine)

Učitelj latinščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program latinskega jezika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje latinski jezik, književnost in kultura.

15. člen

(učitelj grščine)

Učitelj grščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program grškega jezika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje grški jezik, književnost in kultura.

16. člen

(učitelj glasbe)

Učitelj glasbe je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, muzikologije ali kompozicije in glasbene teorije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, muzikologija, glasbeno-teoretska pedagogika ali glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko dirigiranje, zborovsko dirigiranje ali sakralna glasba).

17. člen

(učitelj likovne umetnosti)

Učitelj likovne umetnosti je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva, oblikovanja ali umetnostne zgodovine ali

-

magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika, slikarstvo, kiparstvo ali umetnostna zgodovina.

18. člen

(učitelj športne vzgoje)

Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program športne vzgoje ali

-

magistrski študijski program druge stopnje športna vzgoja.

19. člen

(učitelj zgodovine)

Učitelj zgodovine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program zgodovine ali

-

magistrski študijski program druge stopnje zgodovina.

20. člen

(učitelj geografije)

Učitelj geografije je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program geografije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje geografija.

21. člen

(učitelj biologije in laborant)

(1)

Učitelj biologije je lahko, kdor je končal:

-

enopredmetni univerzitetni študijski program biologije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje biološko izobraževanje.

(2)

Učitelj biologije v izobraževalnih programih ekonomske, tehniške ali umetniške gimnazije, je lahko tudi, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program biologije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – biologija) ali izobraževalna biologija.

(3)

Laborant pri biologiji je lahko, kdor:

-

je opravil splošno maturo z izbirnim predmetom biologija ali

-

ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur biologije oziroma drugih predmetov s predmetnega področja biologije.

22. člen

(učitelj kemije in laborant)

(1)

Učitelj kemije je lahko, kdor je končal:

-

enopredmetni univerzitetni študijski program kemije,

-

univerzitetni študijski program kemijske tehnologije ali kemijskega inženirstva ali

-

magistrski študijski program druge stopnje kemijsko izobraževanje, kemija, kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika.

(2)

Učitelj kemije v izobraževalnih programih ekonomske, tehniške ali umetniške gimnazije, je lahko tudi, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program kemije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – kemija) ali izobraževalna kemija.

(3)

Laborant pri kemiji je lahko, kdor:

-

je opravil splošno maturo z izbirnim predmetom kemija ali

-

ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur kemije oziroma drugih predmetov s predmetnega področja kemije.

23. člen

(učitelj fizike in laborant)

(1)

Učitelj fizike je lahko, kdor je končal:

-

enopredmetni univerzitetni študijski program fizike,

-

enopredmetni magistrski študijski program izobraževalna fizika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje pedagoška fizika ali fizika.

(2)

Laborant pri fiziki je lahko, kdor:

-

je opravil splošno maturo z izbirnim predmetom fizika ali

-

ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur fizike oziroma drugih predmetov s predmetnega področja fizike.

24. člen

(učitelj psihologije)

Učitelj psihologije je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program psihologije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje psihologija.

25. člen

(učitelj sociologije)

Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program sociologije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje sociologija.

26. člen

(učitelj filozofije)

Učitelj filozofije je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program filozofije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje filozofija.

27. člen

(učitelj informatike)

(1)

Učitelj informatike je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika) ali

-

magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in informatika, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in matematika, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika.

(2)

Učitelj informatike je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.

28. člen

(učitelj umetnostne zgodovine)

Učitelj umetnostne zgodovine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja ali

-

magistrski študijski program druge stopnje umetnostne zgodovine, poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika, slikarstvo ali kiparstvo.

29. člen

(učitelj likovnega snovanja)

Učitelj likovne umetnosti je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja ali

-

magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika, slikarstvo ali kiparstvo.

30. člen

(učitelj študija okolja)

(1)

Učitelj študija okolja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program okolja ali krajinske arhitekture ali

-

magistrski študijski program druge stopnje okolje ali krajinska arhitektura.

(2)

Učitelj študija okolja je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja biologije, kemije ali geografije v izobraževalnih programih gimnazije.

31. člen

(učitelj pedagogike)

Učitelj pedagogike je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program pedagogike ali

-

magistrski študijski program druge stopnje pedagogika.

32. člen

(učitelj evropskih študij)

Učitelj evropskih študij je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja sociologije, zgodovine, geografije ali filozofije v izobraževalnih programih gimnazije.

33. člen

(učitelj slovenske književnosti in prevodov)

(1)

Učitelj slovenske književnosti in prevodov je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine v izobraževalnih programih gimnazije.

(2)

Učitelj slovenske književnosti in prevodov je lahko tudi, kdor:

-

je končal univerzitetni študijski program prevajalskega študija ali prevajanja in tolmačenja,

-

je končal magistrski študijski program druge stopnje prevajanje ali prevajanje in tolmačenje ali

-

izpolnjuje pogoje za učitelja tujega jezika v izobraževalnih programih gimnazije.

34. člen

(učitelj tujih jezikov: kulture in civilizacije)

(1)

Učitelj tujih jezikov: kulture in civilizacije je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja tujega jezika v izobraževalnih programih gimnazije.

(2)

Učitelj tujih jezikov: kulture in civilizacije je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja zgodovine, geografije ali sociologije v izobraževalnih programih gimnazije.

35. člen

(učitelj kitajščine)

Učitelj kitajščine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program vzhodnoazijske študije (smer sinologija) ali

-

magistrski študijski program druge stopnje sinologija.

III. UČITELJI, KOREPETITORJI IN LABORANTI STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV

1. Izobraževalni program ekonomske gimnazije

36. člen

(učitelj ekonomije)

Učitelj ekonomije je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program ekonomije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje ekonomija ali ekonomske in poslovne vede (smer ekonomija).

37. člen

(učitelj podjetništva)

Učitelj podjetništva je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program ekonomije ali organizacije in managementa sistemov ali

-

magistrski študijski program druge stopnje ekonomija, podjetništvo, management, ekonomske in poslovne vede (smer ekonomija ali podjetništvo in inoviranje) ali organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov.

38. člen

(učitelj poslovne informatike)

Učitelj poslovne informatike je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika) ali

-

magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in informatika, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in matematika, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika.

39. člen

(učitelj ekonomske zgodovine)

Učitelj ekonomske zgodovine je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program zgodovine ali

-

magistrski študijski program druge stopnje zgodovina.

40. člen

(učitelj ekonomske geografije)

Učitelj ekonomske geografije je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program geografije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje geografija.

2. Izobraževalni program tehniške gimnazije

41. člen

(učitelj mehanike)

Učitelj mehanike je lahko, kdor:

-

je končal univerzitetni študijski program strojništva ali gradbeništva,

-

je končal magistrski študijski program druge stopnje strojništvo ali gradbeništvo ali

-

izpolnjuje pogoje za učitelja fizike v izobraževalnih programih gimnazije.

42. člen

(učitelj strojništva)

Učitelj strojništva je lahko, kdor:

-

je končal univerzitetni študijski program strojništva ali gradbeništva,

-

je končal magistrski študijski program druge stopnje strojništvo ali gradbeništvo ali

-

izpolnjuje pogoje za učitelja fizike v izobraževalnih programih gimnazije.

43. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – mehanika in strojništvo ter laborant)

(1)

Učitelj laboratorijskih vaj – mehanika in strojništvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja mehanike ali strojništva.

(2)

Laborant pri laboratorijskih vajah – mehanika in strojništvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

44. člen

(učitelj gradbeništva)

Učitelj gradbeništva je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program arhitekture ali gradbeništva,

-

enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura ali

-

magistrski študijski program druge stopnje arhitektura ali gradbeništvo.

45. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – mehanika in gradbeništvo ter laborant)

(1)

Učitelj laboratorijskih vaj – mehanika in gradbeništvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja mehanike ali gradbeništva v izobraževalnih programih gimnazije.

(2)

Laborant pri laboratorijskih vajah – mehanika in gradbeništvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

46. člen

(učitelj elektrotehnike)

Učitelj elektrotehnike je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program elektrotehnike ali

-

magistrski študijski program druge stopnje elektrotehnika.

47. člen

(učitelj elektronike)

Učitelj elektrotehnike je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program iz elektrotehnike ali

-

magistrski študijski program druge stopnje elektrotehnika.

48. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – elektrotehnika in elektronika ter laborant)

(1)

Učitelj laboratorijskih vaj – elektrotehnika in elektronika je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja elektrotehnike ali elektronike v izobraževalnih programih gimnazije.

(2)

Laborant pri laboratorijskih vajah – mehanika in gradbeništvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

49. člen

(učitelj biotehnologije in laborant)

(1)

Učitelj biotehnologije je lahko, kdor:

-

izpolnjuje pogoj za učitelja biologije ali kemije v izobraževalnem programu splošne gimnazije,

-

je končal univerzitetni študijski program biotehnologije, mikrobiologije, živilske tehnologije, biokemije, kmetijstva, kmetijstva – agronomije, kmetijstva – zootehnike, farmacije ali veterinarstva,

-

je končal enoviti magistrski študijski program druge stopnje veterinarstvo ali

-

je končal magistrski študijski program druge stopnje biotehnologija, mikrobiologija, živilstvo, biokemija, kmetijstvo, agronomija, znanost o živalih ali industrijska farmacija.

(2)

Laborant pri biotehnologiji je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri biologije ali kemije v izobraževalnih programih gimnazije.

50. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – biotehnologija in laborant)

(1)

Učitelj laboratorijskih vaj – biotehnologija je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja biotehnologije v izobraževalnih programih gimnazije.

(2)

Laborant pri laboratorijskih vajah – biotehnologija je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri biologije ali kemije v izobraževalnih programih gimnazije.

51. člen

(učitelj mikrobiologije in laborant)

(1)

Učitelj mikrobiologije je lahko, kdor:

-

izpolnjuje pogoj za učitelja biologije v izobraževalnem programu splošne gimnazije,

-

je končal univerzitetni študijski program mikrobiologije, biotehnologije ali živilske tehnologije ali

-

je končal magistrski študijski program druge stopnje mikrobiologija, biotehnologija ali živilstvo.

(2)

Laborant pri mikrobiologiji je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri biologije ali kemije v izobraževalnih programih gimnazije.

52. člen

(učitelj kmetijstva)

Učitelj kmetijstva je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program kmetijstva, kmetijstva – agronomije ali kmetijstva – zootehnike ali

-

magistrski študijski program druge stopnje kmetijstvo, agronomija ali znanost o živalih.

53. člen

(učitelj materialov, osnovni modul)

Učitelj materialov, osnovni modul, je lahko, kdor:

-

je končal univerzitetni študijski program gradbeništva, lesarstva, metalurgije in materialov, strojništva, kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije,

-

je končal magistrski študijski program druge stopnje gradbeništvo, lesarstvo, strojništvo, kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika ali

-

izpolnjuje pogoj za učitelja fizike v izobraževalnih programih gimnazije.

54. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – materiali, osnovni modul, in laborant)

(1)

Učitelj laboratorijskih vaj – materiali, osnovni modul, je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja materialov (osnovni modul) v izobraževalnih programih gimnazije.

(2)

Laborant pri laboratorijskih vajah – materiali, osnovni modul, je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki ali kemiji v izobraževalnih programih gimnazije.

55. člen

(učitelj materialov, gradbeniški modul)

Učitelj materialov, gradbeniški modul, je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program gradbeništva ali

-

magistrski študijski program druge stopnje gradbeništvo.

56. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – materiali, gradbeniški modul, in laborant)

(1)

Učitelj laboratorijskih vaj – materiali, gradbeniški modul, je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja materialov (gradbeniški modul).

(2)

Laborant pri laboratorijskih vajah – materiali, gradbeniški modul, je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

57. člen

(učitelj lesarstva)

Učitelj lesarstva je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program lesarstva ali

-

magistrski študijski program druge stopnje lesarstvo.

58. člen

(učitelj materialov, lesarski modul)

Učitelj materialov, lesarski modul, je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program lesarstva ali

-

magistrski študijski program druge stopnje lesarstvo.

59. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – materiali, lesarski modul, in laborant)

(1)

Učitelj laboratorijskih vaj – materiali, lesarski modul, je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program lesarstva ali strojništva ali

-

magistrski študijski program druge stopnje lesarstvo ali strojništvo.

(2)

Laborant pri laboratorijskih vajah – materiali (gradbeniški modul) je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

60. člen

(učitelj opisne geometrije)

Učitelj opisne geometrije je lahko, kdor je končal:

-

je končal univerzitetni študijski program strojništva, arhitekture ali gradbeništva,

-

enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura ali

-

magistrski študijski program druge stopnje strojništvo, arhitektura ali gradbeništvo.

61. člen

(učitelj računalništva)

Učitelj računalništva je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko), računalništva z matematiko, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov) ali ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali

-

magistrski študijski program druge stopnje računalništvo in informatika, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in matematika, organizacija in management informacijskih sistemov, poslovna informatika ali management informatike in elektronskega poslovanja.

62. člen

(učitelj računalniških sistemov in omrežij)

Učitelj računalniških sistemov in omrežij je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko), računalništva z matematiko, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov) ali ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali

-

magistrski študijski program druge stopnje računalništvo in informatika, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in matematika, organizacija in management informacijskih sistemov, poslovna informatika ali management informatike in elektronskega poslovanja.

63. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – računalništvo, računalniški sistemi in omrežja)

Učitelj laboratorijskih vaj – računalništvo, računalniški sistemi in omrežja je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja računalništva ali računalniških sistemov in omrežij.

3. Izobraževalni program umetniške gimnazije, glasbena smer

64. člen

(učitelj glasbenega stavka)

Učitelj glasbenega stavka je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja ali

-

magistrski študijski program druge stopnje glasbeno- teoretska pedagogika ali glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje).

65. člen

(učitelj solfeggia)

Učitelj solfeggia je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja ali

-

magistrski študijski program druge stopnje glasbeno- teoretska pedagogika ali glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje).

66. člen

(učitelj zgodovine glasbe)

Učitelj zgodovine glasbe je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program muzikologije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje muzikologija.

67. člen

(učitelj klavirja)

Učitelj klavirja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program klavirja ali

-

magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

68. člen

(učitelj orgel)

Učitelj orgel je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program orgel ali

-

magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer orgle) ali glasbena umetnost (smer orgle ali sakralna glasba).

69. člen

(učitelj čembala)

Učitelj čembala je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program čembala ali

-

magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer čembalo) ali glasbena umetnost (smer čembalo).

Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije

Časovnica