Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in...

921. Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja

Na podlagi petega odstavka 46. člena in petega odstavka 38. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 97/10) v zvezi s 36. členom Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

S to uredbo se določajo nosilci načrtovanja, vsebina, merila za izdelavo in način izdelave načrtov zaščite in reševanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: načrt zaščite in reševanja ali načrt).

(2)

S to uredbo se določa v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997, str. 13), in Direktivo 2003/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 97), obveznost upravljavcev obratov, ki uporabljajo nevarne snovi, da izdelajo načrte zaščite in reševanja za primer nesreče ter opravijo druge obveznosti v zvezi z načrti.

(3)

S to uredbo se določa v skladu z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 15) obveznost upravljavcev naprav za ravnanje z rudarskimi odpadki, da izdelajo načrte zaščite in reševanja za primer nesreče na kraju ravnanja z rudarskimi odpadki ter opravijo druge obveznosti v zvezi s temi načrti.

2. člen

(podlage za izdelavo in namen načrta zaščite in reševanja)

(1)

Načrt zaščite in reševanja temelji na oceni ogroženosti zaradi naravne ali druge nesreče (v nadaljnjem besedilu: nesreča) in drugih strokovnih podlagah, dejstvih, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč, ter ocenjenih potrebah po silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč za reševanje in zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob nesreči oziroma vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje po nesreči.

(2)

Načrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, s katero se podrobneje določijo potrebni zaščitni ukrepi ter naloge izvajalcev načrta glede na njihove z zakonom določene pristojnosti, kar omogoči organizirano in usklajeno izvajanje učinkovite zaščite, reševanja in pomoči za zmanjšanje posledic ob nesreči oziroma čim hitrejšo vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje po nesreči.

(3)

Načrti zaščite in reševanja se izdelajo za vsako vrsto nesreče posebej ali za več nesreč skupaj. V skladu z zamislijo izvajanja zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka se namesto načrtov zaščite in reševanja lahko izdelajo v skladu s to uredbo le posamezni deli načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumenti za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov.

II. NOSILCI NAČRTOVANJA

3. člen

(nosilci načrtovanja)

(1)

Načrte zaščite in reševanja izdelajo država, občine, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu tudi: nosilci načrtovanja).

(2)

Kot državni načrt zaščite in reševanja po tej uredbi se izdela tudi regijski načrt zaščite in reševanja, s katerim se razdelajo za območje posamezne regije zaščitni ukrepi ter naloge zaščite, reševanja in pomoči iz državnega načrta zaščite in reševanja oziroma naloge zaščite in reševanja, ki se izvajajo ob nesreči, ki lahko prizadene večji del regije oziroma ki presega zmogljivosti občin na območju regije. Območja regij, ki predstavljajo geografsko in drugače povezan del območja države, se določijo s predpisi o organizaciji Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter predpisi o organizaciji opazovanja, obveščanja in alarmiranja, pri čemer so praviloma območja regij teritorialno enaka, kot so teritorialne pristojnosti izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: izpostava).

(3)

Z gospodarsko družbo, zavodom in drugo organizacijo (v nadaljnjem besedilu: organizacija) iz prvega odstavka tega člena je mišljena organizacija, ki mora zaradi narave svoje dejavnosti ali delovnih naprav in sredstev, ki jih uporablja v delovnem procesu, v skladu s to uredbo izdelati načrt zaščite in reševanja. Z organizacijo je mišljen tudi obrat večjega tveganja za okolje, določen v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja preprečevanje večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, in zmanjševanje njihovih posledic, ki mora izdelati načrt zaščite in reševanja ter organizacija, ki upravlja napravo za ravnanje z rudarskimi odpadki in mora izdelati načrt zaščite in reševanja v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin.

(4)

Organizacije iz prejšnjega odstavka, ki so dolžne izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s to uredbo, morajo v svojih načrtih razčleniti ukrepanje na območju organizacije. Če nesreča v organizaciji lahko neposredno ogrozi tudi ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje zunaj območja organizacije, se skladno z oceno ogroženosti izdelajo tudi občinski ali regijski načrti zaščite in reševanja.

(5)

Načrti zaščite in reševanja za posamezno vrsto nesreče, ki jih izdela več nosilcev načrtovanja na določenem območju, morajo biti medsebojno usklajeni. Medsebojno morajo biti usklajeni tudi državni, regijski in občinski načrti zaščite in reševanja za isto vrsto nesreče.

(6)

Če načrt zaščite in reševanja izdeluje več nosilcev načrtovanja, se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma državni načrt za tiste nesreče, za katere se izdeluje državne načrte zaščite in reševanja oziroma regijski načrt, če se izdeluje načrt zaščite in reševanja na regijski ravni. V drugih primerih so temeljni načrti praviloma občinski načrti zaščite in reševanja. S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.

(7)

Nosilci načrtovanja lahko, če je tako določeno z zakonom, to uredbo ali drugim predpisom, temeljnim načrtom oziroma, če tako odloči Vlada Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali župan, izdelajo za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj le dele načrta ali načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tudi v tem primeru morajo biti deli načrta ali načrtov, zaščitni ukrepi in naloge usklajeni s temeljnim načrtom oziroma temeljnimi načrti. Župan lahko odloči, da več nosilcev načrtovanja na območju občine izdela skupen načrt zaščite in reševanja za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj.

4. člen

(državni načrti)

(1)

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izdela ali zagotovi ocene ogroženosti in na spletni strani objavi povzetke ocen ogroženosti z osnovnimi zaključki o možnosti nastanka nesreč, za katere se izdelujejo državni in regijski načrti zaščite in reševanja oziroma na spletnih straneh svojih izpostav, povzetke ocen ogroženosti z osnovnimi zaključki o možnosti nastanka nesreče, za katere se izdelujejo samo regijski načrti zaščite in reševanja. Iz povzetkov ocen ogroženosti mora biti razvidno tudi, katere občine in v kakšnem obsegu so ogrožene zaradi posameznih vrst nesreč.

(2)

Državne načrte zaščite in reševanja izdela Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter ustreznimi strokovnimi organizacijami. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izdela načrte zaščite in reševanja ob potresu, poplavi, letalski nesreči, ob jedrski ali radiološki nesreči, velikem požaru v naravnem okolju, uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi, množičnem pojavu posebej nevarnih bolezni pri živalih, nalezljivih boleznih pri ljudeh velikega obsega ter ob drugih nesrečah, ki bi lahko prizadele večji del države oziroma povzročile obsežne posledice, ter v vojni.

(3)

Državni načrti zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka se razčlenijo v regijskih načrtih zaščite in reševanja v vseh regijah oziroma v tistih regijah, ki so zaradi ogroženosti zaradi posamezne vrste nesreče, določene v državnem načrtu zaščite in reševanja za tako nesrečo. V skladu s sedmim odstavkom prejšnjega člena se lahko za nesreče, ki zahtevajo izvajanje podobnih zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči, izdela skupen regijski načrt ali skupne posamezne dele načrtov, če tako odloči Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na predlog svoje izpostave.

(4)

Regijski načrti zaščite in reševanja se izdelajo ne glede na prejšnji odstavek tudi za nesrečo na morju, železniško nesrečo in nesrečo v daljših železniških predorih, prometno nesrečo na avtocestah in hitrih cestah z velikim številom poškodovanih oziroma nesrečo v daljših cestnih predorih, za velike zemeljske plazove, večje nesreče z nevarnimi snovmi in druge nesreče v skladu z ocenami ogroženosti in odločitvami Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje oziroma regijskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite.

(5)

Regijski načrti zaščite in reševanja za železniško nesrečo in prometno nesrečo na avtocestah in hitrih cestah z velikim številom poškodovanih se izdelajo kot enotni načrti za območje celotne države, rešitve in dokumenti za njihovo izvajanje pa se prilagodijo razmeram in možnostim, ki jih imajo posamezne regije, preko katerih potekajo železniške proge oziroma avtoceste in hitre ceste. Na enak način izdelajo načrte zaščite in reševanja organizacije, ki upravljajo železniško in cestno prometno infrastrukturo.

5. člen

(občinski načrti)

(1)

Občinske načrte zaščite in reševanja izdela organ ali služba občine, ki jo določi župan. Izdela jih v sodelovanju z drugimi organi in službami občine, organi in službami za zaščito, reševanje in pomoč, organiziranimi na občinski ravni, ter zunanjimi strokovnimi organizacijami.

(2)

Občinski načrti se izdelajo za tiste vrste nesreč, ki lahko prizadenejo posamezno občino, pri čemer se upošteva ocene ogroženosti iz prvega odstavka prejšnjega člena in lastne ocene ogroženosti občine.

(3)

Občinski načrti zaščite in reševanja se v celoti izdelajo za potres v občinah na potresnem območju, kjer je možen potres VIII. ali višje stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), ter za večje nesreče z nevarnimi snovmi v skladu s četrtim odstavkom 3. člena te uredbe. Za vse druge vrste nesreč lahko župan določi, da se izdela za občino skupen načrt zaščite in reševanja oziroma razdelajo le posamezni deli načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumenti za izvajanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter določenih zaščitnih ukrepov.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek morajo občine izdelati dokumente za izvajanje potrebnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov, za nesreče, za katere so izdelani državni ali regijski načrti zaščite in reševanja in ki lahko v skladu z ocenami ogroženosti prizadenejo posamezno občino.

(5)

Sosednje občine morajo medsebojno uskladiti občinske načrte zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči za tiste vrste nesreč, ki lahko prizadenejo sosednja območja občin.

6. člen

(načrti organizacij)

(1)

Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati organizacije, ki:

-

imajo na svojem območju nevarne snovi v količinah enakih ali višjih od količin, navedenih v Uredbi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 71/08 in 105/10) v prilogi 1, v 3. stolpcu tabele 1 in tabele 2, za primer večjih nesreč z nevarnimi snovmi;

-

v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline, ki niso zajeti v prejšnji alineji, ali opravljajo dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;

-

imajo na svojem območju napravo za ravnanje z rudarskimi odpadki, ki se v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin, uvršča med naprave kategorije A, za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;

-

upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.

(2)

Župan lahko odloči, da načrte zaščite in reševanja ali dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči za posamezne vrste nesreč, izdelajo poleg organizacij iz prejšnjega odstavka tudi druge organizacije, zlasti tiste, ki so izvajalci občinskih javnih služb oziroma zagotavljajo storitve javnega pomena.

(3)

Organizacije, ki opravljajo vzgojno izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb, načrtujejo v skladu z občinskimi načrti zaščite, reševanja in pomoči ter načrti dejavnosti, bolnišnice pa tudi v skladu z regijskimi ali državnimi načrti, izvedbo potrebnih zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.

(4)

Organ upravljanja organizacije je odgovoren za pripravo, usklajenost in stanje ter izvajanje načrtov zaščite in reševanja. Pri izdelavi načrtov za primer večjih nesreč z nevarnimi snovmi morajo sodelovati notranje organizacijske enote in službe, zaposleni ter po potrebi zunanje strokovne organizacije. V pripravo načrtov zaščite in reševanja za primer večjih nesreč z nevarnimi snovmi morajo biti vključeni tudi vsi podizvajalci, s katerimi ima organizacija sklenjene dolgoročne pogodbe oziroma sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki so predvidene za posredovanje ob večji nesreči.

(5)

Pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena in občinskih načrtov zaščite in reševanja za to vrsto nesreč se ne določa temeljnega načrta, temveč pristojni občinski organi in organi upravljanja organizacij medsebojno sodelujejo in uskladijo rešitve v načrtih zaščite in reševanja. Določba tega odstavka se smiselno uporablja tudi za regijske načrte zaščite in reševanja, če se ti izdelujejo za večje nesreče z nevarnimi snovmi.

(6)

Merila za določitev organizacij iz druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena so v dodatku, ki je sestavni del te uredbe.

7. člen

(skrbnik načrta)

(1)

Nosilci načrtovanja iz 4., 5. in prejšnjega člena za vsak načrt določijo skrbnika načrta zaščite in reševanja, ki sodeluje z drugimi organi, pristojnimi za izdelavo tistih načrtov zaščite in reševanja, ki morajo biti usklajeni z državnim, regijskim ali občinskim načrtom oziroma načrtom organizacije.

(2)

Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za usklajevanje posameznih delov načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumentov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov.

III. VSEBINA IN IZDELAVA NAČRTOV ZAŠČITE IN REŠEVANJA

8. člen

(vsebina načrta)

(1)

Načrt zaščite in reševanja obsega načrt in dodatke ter priloge k načrtu. S temeljnim načrtom zaščite in reševanja se lahko določi dodatke ter priloge, ki jih morajo izdelati nosilci načrtovanja v skladu s četrtim odstavkom 5. člena te uredbe.