Nalaganje dokumenta...
Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 16-867/1996, stran 1274 DATUM OBJAVE: 22.3.1996
RS 16-867/1996
867. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo
Na podlagi 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91) sklepajo pogodbene stranke: Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje prometa in zvez, predsednik nadzornega sveta SCP Ljubljana kot predstavniki delodajalcev in Zveza svobodnih sindikatov – Republiški odbor prometa in zvez, Konferenca sindikatov v cestnem gospodarstvu, Sindikat cestnega prometa Slovenije kot predstavniki delojemalcev
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za cestno gospodarstvo
za cestno gospodarstvo
VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
Določila te pogodbe veljajo za območje Republike Slovenije, za vse delavce, ki so v delovnem razmerju v cestnih podjetjih CP Celje, CP Koper, CP Kranj, CP Ljubljana, CP Maribor, CP Murska Sobota, CP Nova Gorica, CP Novo mesto, CP Ptuj, PVAC Ljubljana, v podjetjih za vzdrževanje in varstvo cest in slovenska cestna podjetja.
Za poslovodne delavce, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter za določena strokovna delovna mesta skladno s splošnim aktom, ne veljajo določbe od 48. do 58. člena te pogodbe, ter določbe tarifne priloge; druge določbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Izraz “delavci” v tej pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
Časovno: Ta pogodba začne veljati ko jo podpišejo vse pogodbene stranke in je sklenjena za dobo enega leta.
Ta pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred potekom roka njene veljavnosti. Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto. Kolikor v odpovednem roku ne pride do sklenitve nove pogodbe, se veljavnost pogodbe podaljša za tri mesece. Če še v podaljšanem roku ne pride do sklenitve nove, pogodba za obe pogodbeni stranki preneha veljati v obsegu kot je bila odpovedana.
Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb o plačah in drugih osebnih prejemkih te pogodbe, velja do 31. 12. 1996. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 31. 12. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to pogodbo stranke v skladu z zakonom in splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo urejajo:
-
veljavnost kolektivne pogodbe,
-
sklenitev delovnega razmerja, razporejanje delavcev,
-
sprejem akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
-
določanje in reševanje presežnih delavcev ter merila,
-
delovni čas,
-
letni dopust in druge odsotnosti z dela,
-
izobraževanje delavcev,
-
varstvo delavcev,
-
odgovornost za delovne obveznosti,
-
pravice sindikalnih zaupnikov,
-
osebne dohodke, nadomestila in druga povračila,
-
sklenitev kolektivne pogodbe,
-
ostale določbe.
2. člen
Za vprašanja, ki niso urejena s to pogodbo, se uporabljajo določila zakona in splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
3. člen
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja
Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev določenih z zakonom še naslednje:
-
pogoje določene z aktom o sistemizaciji delovnih mest,
-
posebne pogoje, ki so določeni s splošnim aktom, ki ureja varstvo pri delu,
-
pogoje določene s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in s to pogodbo.
4. člen
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. enostavna dela,
II. manj zahtevna dela,
III. srednje zahtevna dela,
IV. zahtevna dela,
V. bolj zahtevna dela,
VI. zelo zahtevna dela,
VII. visoko zahtevna dela,
VIII. najbolj zahtevna dela,
IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.
Podjetje je dolžno pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do mnenja pisno opredeliti najpozneje v 15 dneh.
Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sprejme direktor družbe.
5. člen
Pogodba o zaposlitvi
Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi dokončnega sklepa o izbiri, kandidat podpiše pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo. Pogodba o zaposlitvi ne sme biti v nasprotju z zakonom, splošno kolektivno pogodbo in pogodbo za cestno gospodarstvo.
V primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo s spremembo pogodbe o zaposlitvi, razen pri prevzemu delavcev po 11. členu SKPG.
S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
-
sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
-
delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
-
poskusno delo, če se zahteva,
-
pripravništvo, če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom,
-
kraj opravljanja dela,
-
delovni čas, odmori, počitki, dopust,
-
ukrepe za posebno varstvo delavcev,
-
izobraževanje,
-
osnovno plačo, dodatke, nadomestila,
-
način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, ocenjevanje),
-
način spremembe pogodbe,
-
druge pravice in obveznosti podjetja oziroma delodajalca in delavca.
Pogodba o zaposlitvi za tiste delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca.
Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje, pripada za upoštevanje konkurenčne klavzule največ njegovih deset povprečnih mesečnih brutto plač v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja.
6. člen
Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in o izbiri in organi, ki odločajo v ugovornem postopku.
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor. Izbiro med kandidati opravi direktor ali organ, določen s splošnim aktom podjetja.
V ugovornem postopku odloča organ, določen s pogodbo o ustanovitvi družbe ali s statutom podjetja.
7. člen
Poskusno delo
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
-
za dela I.–III. skupine en mesec,
-
za dela IV. skupine dva meseca,
-
za dela V. skupine tri mesece,
-
za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine šest mesecev.
8. člen
Razpis oziroma oglas
Razpis oziroma oglas, ki se javno objavi, mora vsebovati:
-
naziv delovnega mesta,
-
število delavcev, ki so potrebni za opravljanje del,
-
strokovno izobrazbo in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec,
-
navedbo ali se zahteva poskusno delo oziroma preizkus znanja,
-
navedbo ali se delovno razmerje sklepa za določen ali nedoločen čas,
-
navedbo da je rok za prijavo najmanj 8 dni od dneva objave,
-
dokazila ki jih morajo kandidati priložiti k prijavi,
-
navedbe da bodo kandidati obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo,
-
navedbo za koliko časa bo delavec izbran,
-
po potrebi druge navedbe.
Zaradi potreb delovnega procesa oziroma racionalizacije poslovanja se lahko sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
9. člen
Za opravljanje dela v drugi organizaciji do 1/3 delovnega časa lahko izda soglasje direktor, če to ne vpliva na opravljanje dela v podjetju in ni v nasprotju z interesi podjetja.
10. člen
Pripravništvo
Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če zakon ne določa drugače:
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe 6 mesecev,
-
za dela VI. stopnje 9 mesecev,
-
za dela VII. stopnje 12 mesecev.
Pripravništvo se podaljša, če je opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za delo IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni.
Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost z dela.
Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravniško delo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravnika.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
11. člen
Šteje se, da pripravnik ni opravil strokovnega izpita tudi v primeru:
-
če se brez opravičenega razloga določenega dne ne zglasi k strokovnemu izpitu oziroma ponovitvi izpita,
-
če odstopi od že začetega opravljanja izpita.
12. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela po 23. členu zakona o delovnih razmerjih se izvede skladno z 9. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
III. RAZPOREJANJE DELAVCEV
13. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile, naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje, reševanje človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v podjetju, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in obratov.
Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, oziroma ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če je invalid,
-
če je starejši od 50 let,
-
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
-
če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri.
14. člen
V primerih naštetih v četrti alineji tretjega odstavka prejšnjega člena, ko delavec privoli, je podjetje oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
Delavca je mogoče razporediti na vsa gradbišča in enote v sestavi podjetja; taka razporeditev se ne šteje za razporeditev delavca iz kraja v kraj.
Delavca se lahko razporedi na delo iz enega kraja v drug kraj brez njegove privolitve, če to zahteva nemoteno opravljanje delovnega procesa. Takšni primeri so zlasti:
-
če pride do sprememb v organizaciji podjetja,
-
če je treba število delavcev v službi povečati, v drugi pa zmanjšati,
-
če je zaradi pomanjkanja delavcev določene strokovnosti ogrožen tehnološki proces podjetja,
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
15. člen
Če je delavec skladno z zakonom začasno razporejen v drugo podjetje oziroma k drugemu delodajalcu in tam tudi začasno sklene delovno razmerje (24. člen ZDR), se glede vseh pravic, ki so vezane na trajanje delovnega razmerja v podjetju (npr. jubilejne nagrade, dodatek za stalnost ipd.) šteje, da delovnega razmerja v podjetju ni prekinil. Prav tako ima v tem času tudi pravico do uporabe počitniških kapacitet in drugih ugodnosti v podjetju pod enakimi pogoji kot drugi delavci podjetja.
Med začasno razporeditvijo podjetje za dela iz prvega odstavka tega člena ne sme zaposlovati novih delavcev, niti ni mogoče uvesti poskusnega dela.
Na tak način ni možno razporediti delavcev iz tretjega odstavka 13. člena te pogodbe.
16. člen
Prevzem delavca v drugo podjetje
Delavec je lahko prevzet na delo v drugo podjetje oziroma k drugemu delodajalcu (15. člen ZTPDR) pod naslednjimi pogoji:
-
da se v podjetju ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določenega oddelka oziroma določenega poklicnega profila,
-
da drugo podjetje oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,
-
da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.
Obveznost obeh organizacij, ki sklepata pogodbo o prevzemu delavcev so naslednje:
-
pogodba mora vsebovati seznam delovnih mest in delavcev, ki se prevzemajo.
-
pri razporeditvi v drugo organizacijo je treba upoštevati omejitve glede razporeditve iz kraja v kraj brez delavčeve privolitve kot je opredeljeno v 13. členu te pogodbe.
-
organizacija mora vsakemu delavcu posebej razporeditev določiti s sklepom oziroma odločbo, zoper katero ima delavec pravico do ugovora.
IV. DOLOČANJE IN REŠEVANJE PRESEŽNIH DELAVCEV
17. člen
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
Poleg primerov, ki jih določa zakon lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev je prvo korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Drugo merilo je upoštevanje delovnih izkušenj. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Tretje merilo je upoštevanje delovne dobe. Ta se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Četrto merilo je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa tisti delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v podjetju oziroma pri delodajalcu.
Peto merilo je upoštevanje socialnega stanja: upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Podjetje oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
Delavec, ki je določen kot trajni presežek, je upravičen do odpravnine v višini 50% njegove osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo, za vsako leto zaposlitve. Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
V primeru, da v skladu s sporazumom med delavcem in podjetjem delavcu preneha delovno razmerje pred iztekom 6-mesečnega odpovednega roka, je podjetje dolžno v roku 15 dni po podpisu sporazuma izplačati delavcu celoten znesek bruto nadomestila plače in pripadajočo odpravnino.
18. člen
Kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev
1. Delovna uspešnost
Pri tem kriteriju se ocenjuje količina in kvaliteta opravljenega dela, gospodarnost pri delu, intenzivnost dela. Obdobje, za katerega se ocenjuje delovna uspešnost, ne sme biti krajše od treh mesecev. O ocenjevanju delovne uspešnosti, ki se bo upoštevala za ugotavljanje presežkov, morajo biti delavci obveščeni pred uvedbo tega ocenjevanja.
Delovna uspešnost se ocenjuje na osnovi naslednjih kriterijev:
a)
Količina opravljenega dela
Pri tem kriteriju se ocenjuje količina dela, ki jo delavec opravi v rednem delovnem času.
Opis Število točk ---------------------------------------------------------------- Delavec je izredno učinkovit – stalno opravlja zelo veliko količino dela +2 Delavec je zelo učinkovit – pogosto opravlja nadpovprečno količino dela +1 Delavec opravlja predvideno normalno količino dela 0 Delavec je podpovprečno učinkovit-opravlja le najnujnejše delo –1 Delavec naredi zelo malo: delu se rad izogiba oziroma večkrat opusti tudi najnujnejša opravila –1 ----------------------------------------------------------------
b)
Kvaliteta dela
Pri tem kriteriju se ocenjuje kvaliteto opravljenega dela, ob upoštevanju rokov in potrebnem nadzoru nad opravljenim delom.
Opis Število točk ---------------------------------------------------------------- Delavec stalno opravlja delo zelo kvalitetno in v postavljenih rokih +2 Delavec opravlja delo kvalitetno in vestno, tudi brez kontrole in posebnega usmerjanja, napake, nepravilnosti pri delu so redke +1 Delavec opravlja delo s predvideno kvaliteto, napake pri delu oziroma zamude so le občasne, potrebna je normalna kontrola in običajna navodila 0 Delavec opravlja delo s še zadovoljivo kvaliteto, vendar je včasih nepazljiv, zamuja roke oziroma ne upošteva navodil v celoti; potrebna je večkratna kontrola in obrazložitev –1 Delavec opravlja delo zelo nekvalitetno, pogosto je nepazljiv oziroma ne upošteva navodil ali rokov; napake in pomanjkljivosti pri delu so pogoste –2 ----------------------------------------------------------------
c)
Gospodarnost pri delu
Pri tem kriteriju se ocenjuje gospodarnost in racionalnost pri opravljenem delu
Opis Število točk ---------------------------------------------------------------- Delavec je pri delu zelo gospodaren in racionalen, stalno porablja manj materiala od normalne oziroma predvidene porabe, oziroma delo organizira tako, da so stroški čim manjši + 1 Delavec opravlja delo z normalno, oziroma predvideno porabo materiala, oziroma s predvidenimi stroški 0 Delavec opravlja delo zelo negospodarno in neracionalno, povzroča dodatne stroške oziroma porablja nadpovprečno veliko materiala –1 ----------------------------------------------------------------
Pri ocenjevanju delovne uspešnosti je potrebno upoštevati, da je manjše število delavcev (največ 10%) nadpovprečno od povprečno uspešnih.
Oceno delovne uspešnosti za posameznega delavca predstavlja seštevek ocen, ki jih je delavec prejel pri posameznem kriteriju.
2. Strokovna izobrazba
Pri tem kriteriju se upošteva ustreznost stopnje in smeri strokovne izobrazbe brez funkcionalnih znanj, ki se zahtevajo za opravljanje dela na delovnih mestih, na katera so razporejeni.
Ustreznost strokovne izobrazbe se ugotavlja na osnovi naslednjih kriterijev:
Opis Število točk ---------------------------------------------------------------- Delavec ima enako ali višjo stopnjo ali enako smer strokovne izobrazbe, kakor se zahteva za opravljanje dela, na katerega je razporejen in vsa zahtevana funkcionalna znanja +1 Delavec ima enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe, kakor se zahteva pri opravljanju dela, na katerega je razporejen, vendar drugo smer izobrazbe oziroma mu manjka eno od zahtevanih funkcionalnih znanj 0 Delavec ima za eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane oziroma mu manjkata dve ali več zahtevanih funkcionalnih znanj –1 Delavec ima za dve ali več stopenj nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane –2 ----------------------------------------------------------------
3. Delovna doba
Pri tem kriteriju se upošteva dolžina skupne delovne dobe, ki jo imajo posamezni delavci. Za skupno delovno dobo se upošteva pokojninska doba, dosežena na dan 31. 12. preteklega leta. Število točk se določi po naslednji tabeli:
Opis Število točk ---------------------------------------------------------------- Nad 20 let delovne dobe 2 Od 10–20 let skupne pokojninske dobe +1 Do 10 let skupne pokojninske dobe 0 ----------------------------------------------------------------
4. Zdravstveno stanje delavca
Pri tem kriteriju se upošteva zdravstveno stanje delavcev, ugotovljeno na podlagi zdravstvenih spričeval in naslednje tabele:
Opis Število točk ---------------------------------------------------------------- Invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30% +3 Invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50% +2 Telesna okvara, ki jo je imel delavec pred sprejemom v delovno razmerje, če se takšna telesna okvara poslabša med trajanjem delovnega razmerja +1 ----------------------------------------------------------------
5. Socialne razmere
Pri tem kriteriju se upoštevajo socialne razmere delavca in njegove družine in sicer število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost zakonca, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic, opravljanje kmetijske dejavnosti in družbeništvo v zasebnih oziroma mešanih podjetjih. Število točk se določi po naslednji tabeli:
Opis Število točk ---------------------------------------------------------------- Trije ali več nepreskrbljenih otrok +3 Dva nepreskrbljena otroka +2 En nepreskrbljen otrok +1 Samohranilec +2 Nezaposlen zakonec 2 Opravljanje kmetijske dejavnosti –1 Družbeništvo v zasebnih oziroma mešanih podjetjih –1 Pretežno lastništvo zasebnega, oziroma mešanega podjetja –2 Opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic –2 ----------------------------------------------------------------
Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje. Pri določanju delavcev, ki bodo presežek in pri izbiri ukrepov, se upošteva seštevek ocen, dobljen z upoštevanjem vseh navedenih kriterijev. Kot presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk.
19. člen
Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov
Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
Če je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija tako odloči.
Stranke se obvežejo čimprej imenovati svojega arbitra. Arbitražna komisija je tričlanska v sestavi enega predstavnika sindikatov, enega predstavnika delodajalcev, tretjega člana arbitražne komisije stranke določijo sporazumno.
Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, imenuje arbitra na predlog stranke pristojno sodišče z območja, na katerem je sedež delodajalca.
20. člen
Merila za nočno delo
Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:
-
daljši letni dopust,
-
zagotovljen počitek,
-
periodični zdravstveni pregledi.
Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
V. DELOVNI ČAS, ODMORI IN DOPUSTI
21. člen
Delovni čas delavcev znaša 40 ur v delovnem tednu (polni delovni čas). O začetku in koncu delovnega časa, izkoriščenju odmora ter o letni razporeditvi delovnega časa odloča direktor s sklepom.
Direktor je dolžan delovni čas razporediti glede na potrebe delovnega procesa. Pogoje za razporeditev in prerazporeditev delovnega časa se uredi na ravni podjetja.
22. člen
Nadurno delo
Nadurno delo se lahko uvede v skladu z zakonom zlasti za naslednja dela:
-
strojno in ročno polaganje asfalta in poraba proizvedenih in dostavljenih mešanic,
-
izvedba gradbenih del na objektih, pri katerih se delo zaradi tehnologije ne more premakniti,
-
izvajanje del na cestah, ki so posledica elementarnih dogodkov ali prometnih nezgod,
-
popravljanje vozil in strojev, ki so nujno potrebni za nemoteno izvajanje del,
-
odstranjevanje snežnih plazov s ceste,
-
izvedba del, vezanih na rok, če so bila ta dela prekinjena ali ovirana zaradi vremenskih razmer, pomanjkanja energije, ipd.,
-
pluženje snega in posipanje poledice v zimski službi,
-
prevoz delavcev na delovišča, zaradi značaja delovnega procesa pri katerem ne pride v poštev prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi (samo za šoferje),
-
čiščenje jarkov in propustov ob nalivih zaradi izlitja vode na cesto,
-
delo pobiralca cestnine zaradi nenadnega povečanja prometa, izredne podražitve cestnine in izrednega prevoza cestnine,
-
v drugih primerih.
23. člen
Letni dopust
Letni dopust se izrabi na podlagi plana dopustov, ki ga konca meseca marca tekočega leta sprejme direktor.
Delavec izrabi letni dopust glede na naravo in organizacijo dela, ter ob upoštevanju njegovih potreb v dogovoru z neposrednim vodjem delovnega procesa. V posameznih delih podjetja, kjer narava in organizacija dela to dopušča, je na predlog direktorja možno organizirati kolektivni dopust.
Proste sobote se ne vštevajo v dopust.
24. člen
Delavec lahko izrabi en dan letnega dopusta na dan v tekočem letu, ki ga sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti podjetje najmanj tri delovne dni vnaprej. V izjemnih primerih lahko izrabi ta dan dopusta tudi brez predhodnega obvestila, če gre za nenadni dogodek, o katerem ni bilo mogoče v predpisanem roku obvestiti podjetja. O takšni odsotnosti mora delavec obvestiti podjetje najpozneje naslednji delovni dan.
25. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od:
a)
skupne delovne dobe,
b)
zahtevnosti del delovnega mesta,
c)
delovne dobe v cestnem gospodarstvu,
d)
posebnih socialnih in zdravstvenih razmer,