3985. Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Na podlagi tretje alineje 16. člena in prvega odstavka 24. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08) sprejema nadzorni svet Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
S P L O Š N E P O G O J E
poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
(1)
Ti splošni pogoji poslovanja določajo:
-
upravičence do sredstev Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: sklad) in drugih sredstev, kot jih določajo ti splošni pogoji poslovanja;
-
pogoje in postopke za dodelitev sredstev;
-
vsebino pravic in obveznosti sklada in upravičencev, ki pridobijo sredstva po teh splošnih pogojih poslovanja.
(2)
Izrazi »izobraževanje«, »javnoveljavna izobraževalna ustanova« in »izobraževalni programi« v teh splošnih pogojih poslovanja imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja štipendiranje, in predpisih, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.
(3)
Višja sila po teh splošnih pogojih poslovanja pomeni vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščino, ki je zunaj nadzora sklada ali upravičenca, enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev oziroma izpolnjevanje katere od obveznosti iz pogodbenega razmerja, dogodka ali okoliščine ni mogoče pripisati njuni napaki ali malomarnosti in se kljub vsej potrebni skrbnosti izkaže za nepremostljiv dogodek oziroma okoliščino.
(1)
Sredstva sklada so namenjena za:
-
štipendiranje in sofinanciranje programov Ad futura za mednarodno mobilnost;
-
štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu;
-
sofinanciranje kadrovskih štipendij;
-
nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe;
-
izvajanje programov, ki se sofinancirajo iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
(2)
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo kot programska sredstva iz državnega proračuna pristojnih ministrstev, iz namenskih sredstev sklada, iz sredstev Evropskega socialnega sklada in iz drugih sredstev, ki jih sklad pridobi za ta namen.
(3)
Sklad z javnim pozivom razpiše sredstva za posojila za izobraževanje in usposabljanje v Republiki Sloveniji in tujini po predhodno izvedenem postopku oddaje javnega naročila pravni osebi, ki je registrirana za dejavnost bank.
(1)
Sredstva po teh splošnih pogojih poslovanja se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa oziroma javnega poziva, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh sklada.
(2)
Javne razpise oziroma javne pozive za dodelitev sredstev z merili za določitev upravičencev do sredstev določi sklad s poslovnim načrtom za tekoče koledarsko leto.
(3)
Določbe teh splošnih pogojev poslovanja, ki urejajo postopek javnega razpisa, se smiselno uporabljajo za postopek javnega poziva.
II. POSTOPEK DODELITVE SREDSTEV
Objava javnega razpisa za dodelitev sredstev mora vsebovati zlasti:
-
pravno podlago za objavo in izvedbo javnega razpisa;
-
predmet javnega razpisa;
-
navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo upravičenci;
-
navedbo dokumentacije, ki jo morajo prijavitelji dostaviti in s katero dokazujejo izpolnjevanje pogojev;
-
okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
-
višino in namen sredstev, ki jih prijavitelj lahko prejme;
-
rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;
-
navedbo o tem, kdo odloči o dodelitvi sredstev;
-
kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
(1)
Prijava na javni razpis mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa.
(2)
Rok za prijavo na javni razpis je določen kot odprti rok prijave ali kot določeni rok prijave.
(1)
V postopku javnega razpisa z odprtim rokom prijave prejmejo sredstva tisti upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, in sicer po vrstnem redu prispelih popolnih vlog, do porabe sredstev.
(2)
V primeru porabe sredstev pred potekom odprtega roka prijave sklad za odločitev o upravičencih uporabi merila, ki so določena v javnem razpisu.
(3)
Vloge prijaviteljev, ki prispejo po porabi sredstev in pred potekom odprtega roka, se zavrnejo.
(1)
V postopku javnega razpisa z določenim rokom prijave prejmejo sredstva tisti prijavitelji, vloge katerih glede na merila javnega razpisa prejmejo višjo oceno.
(2)
Merila za izbor upravičencev se vrednotijo v točkah, izjemoma v odstotkih ali na drug način, ki omogoča razvrstitev vlog.
(1)
Vloge prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, se ocenijo na podlagi meril, ki jih določa javni razpis.
(2)
Seznam upravičencev se določi na podlagi prednostnega seznama prijaviteljev, ki so razvrščeni po vrstnem redu glede na prejeto oceno vloge, in sicer od najvišje do najnižje ocenjene vloge.
(3)
Če dva ali več prijaviteljev prejme enako število točk, se za razvrstitev njihovih vlog uporabi razmejitveno merilo, ki se določi posebej za vsak javni razpis.
(1)
Postopek javnega razpisa vodi uradna oseba ali komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor sklada (v nadaljevanju: direktor).
(2)
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik komisije mora izpolnjevati pogoje za vodenje upravnega postopka v skladu s predpisi, ki določajo stopnjo izobrazbe in strokovni izpit za vodenje in odločanje v upravnem postopku.
(1)
V primerih iz prejšnjega člena komisija vodi zapisnik, ki vsebuje zlasti:
-
naslov, prostor in čas pregleda prispelih vlog;
-
predmet javnega razpisa;
-
imena navzočih predstavnikov komisije;
-
osebna imena oziroma firmo prijaviteljev po vrstnem redu pregleda vlog;
-
ugotovitve o pravočasnosti in popolnosti vlog;
-
navedbo tistih prijaviteljev, ki niso dostavili popolne vloge.
(2)
Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog upravičencev in ga posreduje direktorju. Na podlagi potrjenega predloga upravičencev se upravičencem izda odločba.
(3)
V postopku javnega razpisa z odprtim rokom prijave se zapisnik sestavi tudi po zaključku javnega razpisa, vsebovati pa mora zlasti:
-
osebna imena oziroma firmo prijaviteljev;
-
osebna imena oziroma firmo upravičencev z navedbo številke in datuma izdaje odločbe ter višine odobrenih sredstev;
-
navedbo skupnega zneska dodeljenih sredstev.
Za postopek dodelitve sredstev sklada in drugih sredstev, kot jih določajo ti splošni pogoji poslovanja, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(1)
Sklad praviloma v roku 8 dni po dokončnosti odločbe pozove upravičenca k podpisu pogodbe.
(2)
Upravičenec pridobi pravico do dodeljenih sredstev z dokončnostjo odločbe, sklad pa lahko plačilo sredstev izvrši le na podlagi pogodbe, če je njena sklenitev določena z javnim razpisom.
Obvezne sestavine pogodbe so:
-
osebno ime, datum rojstva in naslov stalnega ali začasnega prebivališča – za fizične osebe;
-
osebno ime zakonitega zastopnika, če je upravičenec mladoletna oseba – za fizične osebe;
-
firma, matična številka, davčna številka, naslov in osebno ime zakonitega zastopnika – za pravne osebe;
-
namen, za katerega so sredstva dodeljena;
-
višina dodeljenih sredstev;
-
osebni oziroma poslovni račun upravičenca;
-
načrt porabe sredstev, če ne gre za enkratno nakazilo sredstev;
-
način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer navedba dokazil, ki jih mora upravičenec dostaviti in iz katerih izhaja namenska poraba sredstev, poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev oziroma najmanj zaključno poročilo ipd.;
-
primeri prenehanja pogodbe;
-
sankcije zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določil in nenamenske porabe dodeljenih sredstev;
-
drugo, kar sledi iz narave dodeljenih sredstev, načina porabe sredstev ter pravic in obveznosti upravičenca in sklada.
Za dokumente in dejanja v postopkih dodelitve vseh oblik sredstev po teh splošnih pogojih poslovanja, razen štipendij, se plačuje upravna taksa v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse.
Zoper posamične akte, ki jih v postopkih dodelitve sredstev izda sklad, je dovoljena pritožba v roku 15 dni na ministrstvo, pristojno za delo, razen če zakon ali drug predpis določa drugače.
Sklad hrani dokumentacijo v zvezi s postopki javnih razpisov in javnih pozivov v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
Določbe tega poglavja se uporabljajo za dodelitev vseh oblik sredstev, razen če zakon določa drugače.
III. ŠTIPENDIRANJE IN SOFINANCIRANJE PROGRAMOV AD FUTURA ZA MEDNARODNO MOBILNOST
Sredstva za štipendiranje in sofinanciranje programov Ad futura za mednarodno mobilnost se podeljujejo za:
-
štipendije za izobraževanje državljanov Republike Slovenije v tujini in tujih državljanov v Republiki Sloveniji;
-
sofinanciranje srednješolskega izobraževanja tujih državljanov v Republiki Sloveniji;
-
štipendije za kratkoročno mednarodno mobilnost za namen izobraževanja in usposabljanja dijakov in študentov, ki so državljani Republike Slovenije;
-
sofinanciranje usposabljanja državljanov Republike Slovenije v tujini;
-
sofinanciranje sodelovanja dijakov in študentov na tekmovanjih v tujini;
-
sofinanciranje pedagoškega, raziskovalnega oziroma strokovnega sodelovanja državljanov Republike Slovenije v tujini, tujih državljanov v Republiki Sloveniji ali državljanov Republike Slovenije iz tujine v Republiki Sloveniji;
-
sofinanciranje strokovnih in znanstvenih obiskov državljanov Republike Slovenije v tujini.
(2)
Do štipendij iz prejšnjega odstavka, ki so na voljo državljanom Republike Slovenije, so pod enakimi pogoji upravičeni tudi:
-
državljani držav članic Evropske unije (v nadaljevanju: EU), če izkažejo vsaj petletno neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji neposredno pred rokom za prijavo na javni razpis, po katerem uveljavljajo štipendijo,
-
delavci migranti EU, ki so državljani druge države članice EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovi vzdrževani družinski člani,
-
obmejni delavci, ki so državljani države članice EU in prebivajo v drugi državi članici EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovi vzdrževani družinski člani.
1. Štipendije za izobraževanje državljanov Republike Slovenije v tujini in tujih državljanov v Republiki Sloveniji
(1)
Do štipendij so v skladu s pogoji javnega razpisa upravičene naslednje osebe:
-
dijaki, ki so državljani Republike Slovenije, za srednješolsko izobraževanje v tujini;
-
študenti, ki so državljani Republike Slovenije, za dodiplomski ali podiplomski študij na izobraževalnih ustanovah v tujini;
-
študenti, ki so tuji državljani, za dodiplomski ali podiplomski študij na izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji.
(2)
Do štipendij iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka so pod enakimi pogoji upravičene tudi osebe, ki niso državljani Republike Slovenije, če izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3)
Osebe iz tega člena lahko pridobijo štipendijo, če:
-
hkrati ne prejemajo katere od štipendij iz zakona, ki ureja štipendiranje;
-
v Republiki Sloveniji ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih;
-
niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti v Republiki Sloveniji ali tujini;
-
niso vpisane v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ali pristojnem organu v tujini.
(4)
Pogoje iz tega člena mora štipendist izpolnjevati celoten čas izobraževanja, za katerega mu je bila dodeljena štipendija, sicer štipendijsko razmerje preneha.
Štipendija se dodeli za izobraževanje na javnoveljavni (akreditirani) izobraževalni ustanovi in z javnoveljavnim (akreditiranim) izobraževalnim programom za pridobitev uradne formalne javnoveljavne stopnje izobrazbe, za katero štipendist prejme javnoveljavno spričevalo.
(1)
Štipendija se dodeli za pokritje stroškov šolnine oziroma življenjskih stroškov upravičenca do štipendije (v nadaljevanju: štipendist) za posamezno stopnjo izobraževanja in pridobitev javnoveljavnega spričevala.
(2)
Za šolnino se šteje znesek, ki ga posameznik letno plača izobraževalni ustanovi za obiskovanje izobraževalnega programa. Šolnina ne vsebuje drugih obveznih ali neobveznih plačil izobraževalni ustanovi, kot na primer stroškov vpisa, študijske literature, članstva v organizacijah ali klubih, laboratorijskih prispevkov, zdravstvenega ali drugega zavarovanja in drugih stroškov.
(1)
Štipendistu s posebnimi potrebami se štipendija lahko zviša za poseben dodatek, če tako določa javni razpis.
(2)
Višina dodatka se določi z vsakokratnim javnim razpisom.
(3)
Za določitev upravičencev do dodatka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja štipendiranje, in podzakonskih predpisov.
Med upravičence se uvrsti tudi tisti prijavitelj, ki bi glede na višino sredstev, ki so razpoložljiva za javni razpis, prejel le sorazmerni del štipendije, pri čemer se temu prijavitelju dodeli štipendija v celotnem zaprošenem znesku.
(1)
Po sklenitvi pogodbe o štipendiranju sklad praviloma nakaže:
-
štipendijo za šolnino na poslovni račun izobraževalne ustanove, in sicer na podlagi izstavljenega računa, ki se glasi na sklad in v katerem je navedeno osebno ime štipendista;
-
štipendijo za življenjske stroške v enkratnem znesku na osebni račun štipendista, ki je odprt pri banki v Republiki Sloveniji.
(2)
Sklad praviloma izvrši plačilo štipendije za šolnino v roku 8 dni od prejema računa izobraževalne ustanove, plačilo štipendije za življenjske stroške za tekoče študijsko leto pa v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o štipendiranju.
(3)
Račun za plačilo šolnine iz prvega odstavka tega člena pridobi sklad.
(1)
Če je štipendist šolnino za šolsko oziroma študijsko leto, za katero uveljavlja štipendijo, delno ali v celoti plačal sam, mu sklad na podlagi računa izobraževalne ustanove, ki se glasi na osebno ime štipendista, in potrdila o izvršenem plačilu šolnine povrne znesek plačane šolnine.
(2)
Če je štipendist šolnino plačal v tuji valuti, se mu znesek plačane šolnine povrne v evrih, pri čemer se znesek preračuna po referenčnem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve povračila plačane šolnine.
(3)
Sklad izvrši plačilo iz prvega odstavka tega člena praviloma v roku 8 dni od vložitve popolnega zahtevka za povračilo plačane šolnine.
(4)
Če je štipendist sam plačal le del šolnine, začne rok iz prejšnjega odstavka teči od dne, ko sklad izvrši plačilo razlike šolnine na poslovni račun izobraževalne ustanove.
Pogodbo o štipendiranju je mogoče izvrševati le za tekoče šolsko oziroma študijsko leto, njeno izvrševanje pa se nadaljuje v naslednjem šolskem oziroma študijskem letu, če štipendist izpolnjuje pogoje za nadaljevanje izobraževanja in se vpiše v višji letnik na isti izobraževalni ustanovi.
(1)
Če štipendist ne napreduje v višji letnik, štipendijsko razmerje miruje in se štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto štipendistu ne izplača.
(2)
Po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja mora štipendist izkazati izpolnjevanje pogojev za nadaljevanje izobraževanja in vpis v višji letnik, sicer štipendijsko razmerje preneha.
(3)
Če štipendist po poteku mirovanja štipendijskega razmerja izkaže izpolnjevanje pogojev za nadaljevanje izobraževanja in vpis v višji letnik, se štipendijsko razmerje nadaljuje, štipendist pa ni upravičen do plačila štipendije za čas mirovanja štipendijskega razmerja.
(4)
Mirovanje štipendijskega razmerja iz tega člena je mogoče le enkrat v celotnem obdobju izobraževanja na stopnji, za katero je štipendist pridobil štipendijo.
(5)
V primeru mirovanja štipendijskega razmerja iz razlogov iz tega člena se rok za zaključek izobraževanja podaljša za eno leto, o čemer se sklene dodatek k pogodbi o štipendiranju.
(6)
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar štipendist ne zaključi šolskega oziroma študijskega programa predpisanega zadnjega letnika izobraževanja in ne pridobi javnoveljavnega spričevala v roku, določenem v pogodbi o štipendiranju.
(1)
Če štipendist iz opravičljivih razlogov ne izpolni pogojev za nadaljevanje oziroma zaključek izobraževanja, štipendijsko razmerje miruje toliko časa, kolikor trajajo opravičljivi razlogi, vendar ne več kot tri leta na stopnji izobraževanja, za katero je štipendist pridobil štipendijo.
(2)
Za opravičljive razloge iz prejšnjega odstavka se štejejo:
-
bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, kar štipendist dokazuje z mnenjem zdravnika specialista;
-
starševstvo, kar štipendist dokazuje z rojstnim listom otroka;
-
višja sila, kar štipendist dokazuje z ustreznimi pisnimi dokazili;
-
razlogi na strani izobraževalne ustanove, zaradi katerih štipendist ni mogel nadaljevati oziroma dokončati izobraževanja oziroma predložiti dokazil o izpolnjevanju pogojev za nadaljevanje oziroma zaključek izobraževanja ali drugih pogodbenih obveznosti, kar štipendist dokazuje z ustreznimi pisnimi dokazili.
(3)
Če sklad odobri mirovanje iz razlogov iz tega člena, se sklene dodatek k pogodbi o štipendiranju.
(4)
Po poteku mirovanja štipendijskega razmerja mora štipendist izkazati izpolnjevanje pogojev za nadaljevanje izobraževanja in vpis v višji letnik oziroma zaključek izobraževanja, sicer štipendijsko razmerje preneha.
Štipendijsko razmerje preneha zlasti, če štipendist:
-
po svoji krivdi prekine izobraževanje oziroma ga ne dokonča v pogodbenem roku;
-
ne izkaže izpolnjevanja pogojev za nadaljevanje izobraževanja in vpisa v višji letnik oziroma zaključek izobraževanja v skladu s 27. oziroma 28. členom oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije;
-
spremeni izobraževalni program, smer ali stopnjo izobraževanja brez predhodnega soglasja sklada;
-
v kateri koli vlogi navede napačne, neresnične ali zavajajoče podatke;
-
v roku 8 dni sklada ne obvesti o vsaki okoliščini oziroma spremembi, ki vpliva oziroma bi utegnila vplivati na izvrševanje pogodbe o štipendiranju.
(1)
V primerih iz prejšnjega člena je štipendist dolžan vrniti vrednost prejete štipendije, preračunano skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin.
(2)
Štipendist mora štipendijo vrniti v roku 30 dni od prejema poziva sklada k vračilu štipendije.
(1)
Sklad lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako ali krajšo dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.
(2)
Kot utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka se štejejo bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca, starševstvo ali socialna ogroženost štipendista.
Sklad lahko štipendista na njegovo pisno prošnjo oprosti vračila štipendije in mu štipendijo odpiše:
-
če štipendist opusti izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije oziroma postane trajno nezmožen za delo;
-
če štipendist tudi po odobrenem odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti ne more vrniti štipendije;
-
če bi bili stroški izterjave nesorazmerni z dolgovanim zneskom;
(1)
Če javni razpis tako določa, mora štipendist po zaključku izobraževanja, za katero je prejel štipendijo, skleniti delovno razmerje z delodajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji.
(2)
Štipendist mora skleniti delovno razmerje s polnim delovnim časom vsaj za toliko let, kolikor šolskih oziroma študijskih let je trajalo štipendijsko razmerje, oziroma za obdobje, ki je določeno v javnem razpisu, pri čemer ni nujno, da je štipendist v celotnem navedenem obdobju v delovnem razmerju pri istem delodajalcu.
(3)
Če štipendist sklene delovno razmerje z delovnim časom, ki je krajši od polnega delovnega časa, se trajanje zaposlitve preračuna na polni delovni čas.
(4)
Če štipendist delovno razmerje sklene za čas, ki je krajši od tistega, ki ga določa pogodba o štipendiranju, je štipendist dolžan vrniti štipendijo v sorazmernem deležu, preračunanem skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin in ki ustreza obdobju, ko ni bil zaposlen.
(5)
Štipendist je dolžan skladu v 30 dneh po zaključku izobraževanja predložiti eno od naslednjih dokazil:
-
kopijo sklepa o izbiri na delovno mesto;
-
kopijo pogodbe o zaposlitvi;
-
potrdilo delodajalca z navedbo nastopa dela in trajanja delovnega razmerja;
-
izjavo o vpisu v register brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
(6)
Po poteku obdobja, določenega v drugem odstavku tega člena, mora štipendist skladu predložiti potrdilo delodajalca o ustreznem trajanju delovnega razmerja.
(7)
Sklad lahko štipendista na njegovo pisno prošnjo oprosti obveznosti iz tega člena, če štipendist med izobraževanjem ali po zaključku izobraževanja postane trajno nezmožen za delo.
(8)
Sklad lahko na prošnjo štipendista odloži izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena, če štipendist nadaljuje izobraževanje na višji stopnji, in sicer za čas trajanja tega izobraževanja, vendar največ za dobo petih let od zaključka izobraževanja na stopnji, za katero je štipendist pridobil štipendijo.
(9)
Ne glede na peti odstavek tega člena lahko Sklad v javnem razpisu določi tudi daljše obdobje za izpolnitev obveznosti iz tega člena.