Odločba o ugotovitvi, da je prvi odstavek 79.a člena Zakona o volitvah v Državni zbor v neskladju z Ustavo

1441. Odločba o ugotovitvi, da je prvi odstavek 79.a člena Zakona o volitvah v Državni zbor v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-156/11-29

Up-861/11-25

Datum: 10. 4. 2014

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Hermana Harija, Maribor, Iztoka Mraka, Ljubljana, in Karmen Bajt, Ljubljana, in v postopku za preizkus ustavne pritožbe Hermana Harija, Maribor, na seji 10. aprila 2014

Prvi odstavek 79.a člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) je v neskladju z Ustavo.

Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku dveh let po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 35/2011 z dne 5. 5. 2011 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 313/2010 z dne 22. 9. 2010 se zavrže.

Pobudniki, ki so invalidi, navajajo, da vlagajo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 79.a člena Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) in Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12 – v nadaljevanju ZLV) v delu, v katerem ureja določitev volišč za invalide. Navajajo, da sta izpodbijana zakona v neskladju s prvim odstavkom 9. člena Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/08, MP, št. 10 – v nadaljevanju MKPI), ki določa, da morajo države pogodbenice s sprejetjem ustreznih ukrepov, ki zajemajo tudi odpravljanje ovir pri dostopnosti do stavb, invalidom zagotoviti, da imajo enako kot drugi dostop do fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij ter do drugih objektov, naprav in storitev. Pobudniki zatrjujejo tudi neskladje izpodbijanih določb s 14. in 44. členom Ustave, ker od volilnih organov izrecno ne zahtevajo, da bi morali kot dostopna za invalide razglasiti vsa volišča.

Pobudnik Herman Hari vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča. S to sodbo je Upravno sodišče zavrnilo pritožnikovo tožbo zoper Mestno občino Maribor (v nadaljevanju MOM) in Mestno volilno komisijo Mestne občine Maribor (v nadaljevanju MVK). Pritožnik zatrjuje, da se niti Upravno niti Vrhovno sodišče nista izrekli o tem, ali je ravnanje MOM in MVK, ki sta za invalide določili posebno, od drugih volišč ločeno volišče, kršitev pravice do nediskriminatornega obravnavanja iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Ker sodišče o tem sploh ni odločilo in tega ni obrazložilo, naj bi bila pritožniku posledično kršena pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave). Zatrjuje tudi kršitev volilne pravice (43. člen Ustave) in pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave), saj zaradi ravnanj MVK ni mogel glasovati. Zmotni naj bi bili stališči Upravnega sodišča, da je nepristojno za ugotavljanje kršitev človekovih pravic, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, in za ugotavljanje kršitev človekovih pravic v primerih, ko je državni organ spoštoval zakon in pri tem kršil človekove pravice iz Ustave. Pritožnik navaja tudi, da se Vrhovno sodišče ni izreklo o tem, ali je bila pritožniku z določitvijo posebnega volišča za invalide kršena pravica iz 9. člena MKPI, kar naj bi prav tako pomenilo kršitev pravice do sodnega varstva.

Državni zbor na pobudo ni odgovoril.

Vlada v mnenju navaja, da je bila z uveljavitvijo prvega odstavka 79.a člena ZVDZ upoštevana potreba po pozitivni diskriminaciji in za invalide določena možnost uresničevanja volilne pravice na volišču, ki je za njih lažje dostopno. S tem naj bi bila dosežena tudi namen in cilj Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10 – v nadaljevanju ZIMI). Vlada opozarja na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-25/10 z dne 21. 9. 2010, s katerim je bila pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 79.a člena ZVDZ zavrnjena kot očitno neutemeljena, in na sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 35/2011 z dne 5. 5. 2011, v kateri je tudi Vrhovno sodišče ugotovilo, da je zakonodajalec z izpodbijano določbo upošteval potrebo po pozitivni diskriminaciji. Vlada prikazuje izvedbeni vidik izpodbijane določbe in sklicujoč se na podatke Državne volilne komisije (v nadaljevanju DVK) navaja, da se delež volišč, ki so dostopna tudi za invalide, stalno zvišuje. Tako naj bi bila na zadnjih volitvah (volitve predsednika republike) dostopna za invalide že tretjina vseh volišč v volilnih okrajih. Prav tako naj bi se povečevalo število volišč, dostopnih invalidom, ki so opremljena z glasovalno napravo. Vlada meni, da se na podlagi ZVDZ invalidom omogoča nemoteno izvrševanje njihove volilne pravice in da bi bila ureditev, po kateri bi bila za invalide dostopna vsa volišča, nesorazmerna. Takšna ureditev bi pomenila poseg v lastninsko pravico lastnikov stavb, v katerih so volišča, saj se nekatera volišča nahajajo v prostorih pravnih ali fizičnih oseb, ki niso objekti, odprti za javnost. Zato bi morali določena volišča zapreti ali prestaviti v oddaljenejše kraje, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da so v Republiki Sloveniji tudi kraji, kjer javnih zgradb sploh ni. Vlada navaja še, da v primeru zagotovitve dostopnosti vseh volišč za invalide ni mogoče zanemariti bistvenega povečanja stroškov volitev, kar pa bi bilo glede na trenutne javnofinančne razmere težko izvedljivo. Glede uporabe glasovalnih naprav na voliščih, ki so dostopna invalidom, Vlada opozarja na analizo DVK o uporabi teh naprav na sedmih glasovanjih do konca leta 2011, iz katere izhaja, da je napravo uporabilo skupaj 587 volivcev (kar je povprečno 84 volivcev na glasovanje in pomeni 0,0119 odstotka vseh volivcev, ki so glasovali) in da na petindvajsetih voliščih glasovalna naprava sploh ni bila uporabljena.

Ustavno sodišče je mnenje Vlade poslalo v vednost pobudnikom, ki se do navedb v mnenju niso izjavili.

Na poziv Ustavnega sodišča je DVK poslala podatke o številu volišč, dostopnih za invalide, in o njihovi opremljenosti z glasovalnimi napravami na zadnjih volitvah v Državni zbor (4. 12. 2011).