Program priprave državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki

6020. Program priprave državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet, ministrom za obrambo in ministrom za gospodarstvo

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki

Območje vojaškega letališča Cerklje je treba urediti zaradi razvojnih obrambnih potreb Slovenske vojske in zavezništva. Letališče bo namenjeno potrebam Slovenske vojske in zagotavljanju podpore države gostiteljice po sprejetem načrtu izvajanja te podpore v Republiki Sloveniji, delno pa tudi za potrebe civilnega zračnega prometa. Za operativnost letališča bo skrbela Slovenska vojska, in sicer z rednim in investicijskim vzdrževanjem objektov, napeljav, naprav in opreme. Letališče Cerklje bo perspektivno usposobljeno za pristajanje in vzletanje vojaških in civilnih letal tudi pri omejeni vidljivosti podnevi in ponoči ter za izvajanje kontrole in zaščite zračnega prometa. Leži 6 km južno od Krškega med odsekom avtoceste Smednik–Krška vas in krajem Cerklje ob Krki ter je v uporabi kot letalska baza Slovenske vojske. Dostop do njega iz avtocestnega omrežja je danes mogoč po priključku Drnovo po lokalnih cestah skozi Drnovo, Zasap in Črešnjice pri Cerkljah (novi načrtovani vhod) do Cerkelj ob Krki, kjer je obstoječi glavni vhod na letališče.

Pobuda za umestitev vsebin civilnega dela letališča Cerklje ob Krki ter gospodarsko-razvojno-logističnega dela temelji na Resoluciji nacionalnih programov, Operativnem programu in Programu spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007–2013. Vsem trem je skupna tema vzpostavitev gospodarsko-razvojno-logističnih platform kot infrastrukture na slovenskih območjih, ki imajo zaradi lege (bližina pomembnih vozlišč) velik strateški pomen. Eno izmed območij, ki je postalo tudi del Resolucije nacionalnih programov, je v občinah Krško in Brežice ter se imenuje Phoenix. Del tega projekta obsega tudi gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti civilnega dela letališča Cerklje ob Krki.

Ministra za obrambo in za promet sta z dopisom št. 872-01-106/2004-38 z dne 26. 7. 2005 dala pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki. Minister za promet je z dopisom št. 2644-0031/2000/116-0032074 z dne 28. 7. 2005 dal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za navezavo nove ureditve letališča Cerklje na avtocestno omrežje, z dopisom št. 3501-9/2006 z dne 6. 6. 2006 pa dopolnitev pobude za izdelavo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje, s katero je podrobneje vsebinsko in prostorsko opredelil namembnost območja Gaj za civilne potrebe. Z njegovim dopisom št. 3501-9/2006 z dne 14. 6. 2006 je bila podana dopolnitev pobude za izdelavo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje, s katero je podrobneje vsebinsko in prostorsko opredelil potrebe civilnega letalskega prometa na območju letališča Cerklje ob Krki. Minister za obrambo je z dopisom št. 872-01-106/2004-160 z dne 10. 7. 2006 predložil dopolnitev pobude za izdelavo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje, s katero z območja obravnave s tem načrtom izvzema območje Gorice ter dopolnjuje opise dejavnosti in ureditev na območju urejanja. Minister za gospodarstvo je z dopisom št. 350-1/2006-498 z dne 11. 9. 2006 dal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki, s katero na območje urejanja s tem načrtom umešča gospodarsko-razvojno-logistični center, civilno letališče in nadgradnjo cestnih povezav. Ministra za gospodarstvo in za promet sta z dopisom št. 350-1/2006-675 z dne 13. 11. 2006 predložila dopolnitev pobude za pripravo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki za umestitev objektov za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti, s katero se nadomešča pobuda ministra za promet št. 350-9/2006 z dne 14. 6. 2006 in pobuda ministra za gospodarstvo št. 350-1/2006-498 z dne 11. 9. 2006.

Pobude in dopolnitve pobud so utemeljene v:

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),

Uredbi o določitvi obrambnih potreb (Uradni list RS, št. 30/03),

Uredbi o določitvi objektov in okolišev objektov posebnega pomena za obrambo in ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 7/99 in 67/03),

Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 89/04),

Sklepu Vlade Republike Slovenije o usposobitvi letališča Cerklje ob Krki za skupne potrebe zavezništva (št. I 871-02/2005-2 z dne 10. 3. 2005),

Sklepu Vlade Republike Slovenije št. 802-03/2001-11 z dne 16. 10. 2003, s katerim je Vlada Republike Slovenije sprejela Načrt izvajanja podpore države gostiteljice v Republiki Sloveniji,

Srednjeročnem obrambnem programu 2005–2010 (št. 802-00-1/2004-89 z dne 22. 6. 2005),

Sklepu Vlade Republike Slovenije št. 802-03/2001-11 z dne 16. 10. 2003, s katerim je Vlada Republike Slovenije sprejela Načrt izvajanja podpore države gostiteljice v Republiki Sloveniji,

Sklepu Vlade Republike Slovenije št. 31001-1/2006/9 z dne 6. 7. 2006, s katerim je Vlada Republike Slovenije sprejela Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007–2013.

Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije 12. 10. 2006.

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je:

celotno območje vojaškega letališča Cerklje ob Krki z vsemi prostorskimi ureditvami, povezanimi z gradnjo (nadomestno gradnjo, dozidavo in nadzidavo, rekonstrukcijo, obnovo in v manjšem obsegu novogradnjo) vojaških objektov na letališču in na območju Gazic kot funkcionalne letališke enote, infrastrukture, posodobitve in podaljšanja letališke steze in manevrskih površin, namestitvenih objektov, hangarjev in tehničnih delavnic, rezervoarjev za gorivo, letališkega stolpa, navigacijskih naprav oziroma sistemov (Raka, Hrastje, Jelše, Škocjan, Trnje, osrednji del letališča) ter poligona varne vožnje na območju Gaja;

območje infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe civilnega zračnega prometa ter območje spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti, ki ležita severno od travnate vzletno-pristajalne steze in varnostnega območja vojaškega dela letališča Cerklje ob Krki; celotno območje je danes del vojaškega letališča za odmetavanje tovora in je v naravi degradirano, po načrtovani rabi pa namenjeno izključno za potrebe obrambe države; zanj pa bo določena nadomestna lokacija;

območje ureditev cestnih navez na območje urejanja vključno s priključevanjem na avtocesto ter ureditvijo notranjih in zunanjih cestnih povezav, ki bodo zagotavljale ustrezno prometno dostopnost vojaškega letališča, območja infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe civilnega zračnega prometa ter območja spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti.

Dne 21. 9. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco, da bi pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na podlagi priporočil s prostorske konference se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:

prouči možnost priključitve obravnavanega območja na čistilno napravo Krška vas;

prouči možnost optimalnega priključevanja na avtocesto;

prouči vplive na jedrsko varnost zaradi bližine Jedrske elektrarne Krško.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov ter koordinira in usklajuje vse pobudnike, nosilce urejanja prostora in prostorske načrtovalce.

Naročniki strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta so Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: MORS) v delu, ki se nanaša na usposobitev vojaškega letališča, Ministrstvo za promet, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: DARS), v delu, ki se nanaša na navezavo območja urejanja na avtocesto in druge cestne povezave, ter Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: MG) v sodelovanju z Ministrstvom za promet, Direktorat za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: MzP DCL), v delu, ki se nanaša na infrastrukturne objekte in naprave za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajoče logistične in storitvene dejavnosti in MG v sodelovanju z MORS v delu, ki se nanaša na zagotovitev nadomestne lokacije območja za odmetavanje tovora.

Naročniki zagotovijo vsa sredstva za izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točke VI tega programa priprave in vseh faz državnega lokacijskega načrta v skladu s finančno razmejitvijo, ki je bila usklajena med pobudniki.

Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga izberejo naročniki po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o prostorskoureditvenih zadevah.

Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, če se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.

IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, izdelanih strokovnih podlag urejanja prostora ter mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,

Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,