Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje...

3175. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar

Na podlagi 31. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik predpisuje tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar za varno oskrbo z zemeljskim plinom in tehnične ter druge podatke, ki jih je potrebno voditi in hraniti.

Za izpolnjevanje predpisanih tehničnih zahtev je potrebno pri načrtovanju, graditvi, obratovanju, opustitvi in prevzemu v celoti upoštevati zahteve in pogoje tega pravilnika in standarda SIST EN 1594 kot osnovnega standarda za varno oskrbo z zemeljskim plinom ter v njem navedene standarde.

2. člen

Plinovodno omrežje po tem pravilniku sestavljajo: plinovodi in čistilne postaje, kompresorske postaje, merilne postaje, merilno-regulacijske postaje, naprave za katodno zaščito, pomožni rezervoarji, regulacijske postaje, sekcijske zaporne postaje, telekomunikacijsko omrežje namenjeno izključno obratovanju plinovoda, tlačne posode in drugi ustrezni postroji ter naprave.

3. člen

V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

-

Analiza tveganja je kvantitativno ovrednotenje verjetnosti okvare plinovoda zaradi vseh možnih vplivov, ki jih lahko predvidimo, in posledično stopnje skupnega tveganja za prebivalstvo in premoženje.

-

Cevovod je sestav cevi in spojk.

-

Cone eksplozijske nevarnosti so prostori oziroma deli prostorov, v katerih je potencialno prisotna eksplozivna zmes zemeljskega plina in zraka.

-

Čistilnik je naprava, ki s pomočjo medija potuje skozi plinovod in opravlja različne funkcije v odvisnosti od tipa čistilnika, kot na primer: ločevanje medijev, čiščenje ali pregled plinovoda.

-

Deli plinovoda so sestavni deli, iz katerih je plinovod zgrajen:

1.

cevi, vključno s hladno oblikovanimi loki;

2.

reducirni in T-kosi, tovarniško izdelana kolena in loki, prirobnice, cevne kape, varilni odcepi, mehanske spojke;

3.

sestavi, zgrajeni iz zgoraj naštetih elementov kot npr. razdelilniki, lovilniki nečistoč, merilne in regulacijske proge;

4.

oprema kot npr. zaporna armatura, izolacijski elementi, kompenzatorji, regulatorji tlaka, črpalke, kompresorji;

5.

tlačne posode.

-

Delovna temperatura (OT) je temperatura, ki nastopa v plinovodu pri normalnih obratovalnih razmerah.

-

Distribucija zemeljskega plina je transport zemeljskega plina po omrežju do porabnikov na določenem območju.

-

Mesto dobave je mesto kjer lastništvo zemeljskega plina prehaja iz dobavitelja zemeljskega plina na odjemalca zemeljskega plina.

-

Motnja je nepričakovan dogodek, ki lahko privede do nevarnega stanja.

-

Načrtovana temperatura (DT) je temperatura, na kateri temelji izračun plinovoda.

-

Najnižja specificirana meja plastičnosti (SMYS) je najnižja specificirana meja plastičnosti kot to določa SIST EN 10002-1.

-

Nevarnost je situacija ali stanje, ki lahko vpliva na varno obratovanje plinovoda in/ali na varnost okolice plinovoda in ki zahteva takojšnje ukrepanje.

-

Normalno obratovanje je dalj časa trajajoče, neprekinjeno obratovanje znotraj območja parametrov, za katere je bil plinovod načrtovan. Normalno obratovanje izključuje okvaro opreme in delov plinovoda.

-

Tlak je nadtlak zemeljskega plina v sistemu, merjen pri statičnih pogojih.

-

Plinovod je sestav cevovodov z vsemi pripadajočimi postroji in postajami. Plinovod se nahaja pretežno pod površino zemlje, vključuje pa lahko tudi nadzemne odseke.

-

Plinovod na kopnem je vkopani in/ali nadzemni plinovod, vključno s tistimi, ki so položeni v ali preko jezer ali vodnih poti.

-

Ponovni začetek obratovanja vključuje dejavnosti, ki so potrebne, da plinovod, ki je prenehal obratovati, ponovno prične obratovati.

-

Posebni varnostni ukrepi v času gradnje, načrtovanja in obratovanja so takšni ukrepi, ki zmanjšajo možnost vpliva na plinovod s strani tretjih oseb s čimer se posledično zmanjša tveganje za posameznika in s katerimi je možno povečati stopnjo varnosti izvedbe plinovoda za največ eno stopnjo.

-

Posebno križanje je točka, v kateri plinovod prečka poseben objekt.

-

Postroj sestavljajo oprema in naprave za izločevanje, proizvodnjo, kemijsko obdelavo, meritve, nadzor, skladiščenje, transport ali odjem transportiranega zemeljskega plina.

-

Pregled je postopek meritev, preverjanja, preskušanja ali kakršnegakoli drugačnega določanja stanja plinovoda in primerjanje stanja z zahtevanimi pogoji.

-

Prenehanje obratovanja vključuje dejavnosti, potrebne ob ustavitvi obratovanja kateregakoli cevovoda, postaje, opreme ali postroja, napolnjenega z zemeljskim plinom in ločevanje tega od plinovodnega omrežja.

-

Prenos zemeljskega plina je dejavnost transporta zemeljskega plina od proizvajalca zemeljskega plina oziroma od povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskih plinovodnih omrežij in industrijskih odjemalcev.

-

Priprave na začetek obratovanja so dejavnosti, ki se morajo izvesti pred začetkom obratovanja plinovoda.

-

Prostornina pri normalnih pogojih je količina suhega zemeljskega plina, ki pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 0 °C zavzema prostornino 1m3.

-

Prostornina pri standardnih pogojih je količina suhega zemeljskega plina, ki pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 15 °C zavzema prostornino 1m3.

-

Sistem nadzora tlaka je kombinirani sistem, ki vključuje sistem za regulacijo tlaka, sistem za varovanje pred prekoračitvijo tlaka in po potrebi registracijo tlaka ter alarmni sistem.

-

Sistem za regulacijo tlaka je sistem, ki zagotavlja, da se tlak na njegovem izhodu vzdržuje v zahtevanih mejah.

-

Sistem za varovanje pred prekoračitvijo tlaka je sistem, ki neodvisno od sistema za regulacijo tlaka zagotavlja, da tlak na izhodu iz sistema za regulacijo tlaka ne preseže nastavljene vrednosti.

-

Sprejemljivo tveganje za posameznika je tveganje, ki je manjše ali enako 10-6 nezgodnih primerov v nadzorovanem pasu na leto in na tekoči meter plinovoda.

-

Temperatura med graditvijo je temperatura okolice ali pogojev graditve med polaganjem oziroma med graditvijo plinovoda.

-

Tesnostni preskus je postopek preverjanja zahtevane tesnosti cevovoda, postaje, opreme ali postroja.

-

Trdnostni preskus je postopek, ki dokaže, da cevovod, oprema, postrojenje ali postaja izpolnjuje zahtevano mehansko trdnost.

-

Upravljavec plinovodnega omrežja je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena za razvoj, načrtovanje, graditev, upravljanje, transport zemeljskega plina in vzdrževanje plinovodnega omrežja.

-

Vzdrževanje je povezava tehničnih in administrativnih aktivnosti z namenom ohraniti delovanje vsakega posameznega dela plinovoda ali ga obnoviti v stanje, da lahko opravlja zahtevano funkcijo.

-

Začetek obratovanja je sklop dejavnosti, potrebnih za polnjenje cevovoda, postaje, opreme ali postroja z zemeljskim plinom z namenom obratovanja.

-

Zemeljski plin je naravna mešanica ogljikovodikov, ki je lažja od zraka in je pri temperaturi 15 °C in absolutnem tlaku 1,01325 bar v plinastem stanju. Glavna sestavina zemeljskega plina je metan.

4. člen

S tem pravilnikom se določajo tri izvedbe plinovoda, in sicer:

1.

Osnovna izvedba plinovoda je plinovod, ki je projektiran z načrtovanim faktorjem f(o)=0.6. Izjemoma je osnovni izvedbi enakovredna izvedba z načrtovanim faktorjem f(o)=0.72 in posebnimi varnostnimi ukrepi za reševanje primerov na že zgrajenih plinovodih z načrtovanim faktorjem f(o)=0.72 pred pričetkom veljavnosti tega pravilnika.

2.

Plinovod s povečano varnostjo 1. stopnje je plinovod, ki je projektiran z načrtovanim faktorjem f(o)=0.5 ali f(o)=0.6 in posebnimi varnostnimi ukrepi.

3.

Plinovod s povečano varnostjo 2. stopnje je plinovod, ki je projektiran z načrtovanim faktorjem f(o)=0.4 ali f(o)=0.5 in posebnimi varnostnimi ukrepi.

5. člen

Ta pravilnik določa naslednje načrtovane faktorje f(o) ki jih uporabljamo pri izračunu debeline stene cevi plinovoda ob upoštevanju načrtovanega tlaka. Manjši načrtovani faktor pomeni večjo vgrajeno varnost. V tem pravilniku so uporabljeni naslednji načrtovani faktorji:

1.

f(o) = 0.72 je osnovni in najvišji dovoljeni načrtovani faktor po zahtevi SIST EN 1594;

2.

f(o) = 0.6 je osnovni in najvišji dovoljeni načrtovani faktor, ki ga zahteva ta pravilnik. Načrtovanemu faktorju 0.6 ustreza tudi kombinacija f(o) = 0.72 + posebni varnostni ukrepi, vendar je takšna kombinacija dovoljena le za plinovode, ki so bili zgrajeni pred veljavnostjo tega pravilnika. Izvedba plinovoda, kot jo določa ta točka, šteje za osnovno izvedbo plinovoda.

3.

f(o) = 0.5 predstavlja prvo povečanje varnosti za primere, ki jih zahteva ta pravilnik. Načrtovanemu faktorju 0.5 ustreza tudi kombinacija f(o) = 0.6 + posebni varnostni ukrepi. Izvedba plinovoda, kot jo določa ta točka, šteje za izvedbo plinovoda s povečano varnostjo 1. stopnje.

4.

f(o) = 0.4 predstavlja drugo (dodatno) povečanje varnosti za primere, ki jih zahteva ta pravilnik. Načrtovanemu faktorju 0.4 ustreza tudi kombinacija f(o) = 0.5 + posebni varnostni ukrepi. Izvedba plinovoda, kot jo določa ta točka, šteje za izvedbo plinovoda s povečano varnostjo 2. stopnje.

6. člen

Nivoji tlaka so možne velikosti tlaka in relacije med njimi, ki se uporabljajo ali se pojavijo v fazi načrtovanja, preskušanja in obratovanja plinovodov.

Vse navedbe tlakov se štejejo kot nadtlak medija v plinovodu.

Okrajšave in definicije za posamezne nivoje tlaka so skladne s standardom SIST EN 1594, in sicer:

1.

Delovni tlak (OP) je tlak, ki nastopa v sistemu pri normalnem neprekinjenem obratovanju.

2.

Načrtovani tlak (DP) je izhodiščni tlak za izračune. Načrtovani tlak (DP) ne sme biti nižji od najvišjega delovnega tlaka (MOP).

3.

Najvišji delovni tlak (MOP) je najvišji tlak, pri katerem lahko plinovod pri normalnih razmerah trajno obratuje. Najvišji delovni tlak (MOP) ne sme biti višji od načrtovanega tlaka (DP).

4.

Najvišji tlak v primeru motnje (MIP) je tlak, ki se pojavi le kratek čas in je omejen z varnostnimi napravami.

5.

Preskusni tlak (TP) je tlak, s katerim obremenimo plinovod, da bi dokazali, da lahko varno obratuje. Preskusni tlak (TP) za posamezen preskus se določi v skladu s standardom SIST EN 1594.

6.

Tlak v primeru motnje (IP) je tlak v plinovodu, ki se pojavi nepričakovano in pri katerem se aktivirajo naprave za varovanje pred prekoračitvijo tlaka.

7.

Tlak preskusa tesnosti je tlak, s katerim obremenimo plinovod med tesnostim preskusom.

8.

Tlak preskusa trdnosti je tlak, s katerim obremenimo plinovod med trdnostnim preskusom.

7. člen

Odmik je odmik med osjo plinovoda in objektom merjeno od tlorisne razdalje skrajne točke gabarita objekta.

Pravilnik razlikuje tri vrste odmikov:

1.

Odmiki zaradi graditve v bližini stavb ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe, in od nenaseljenih objektov so naslednji:

a)

Varnostni odmik je takšna oddaljenost osi plinovoda osnovne izvedbe (f(o)=0.6) od stavb ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe in od nenaseljenih objektov, izven katere je vpliv plinovoda na te stavbe oziroma območja možno šteti za zanemarljiv.

Za odmike, ki so večji ali enaki varnostnemu odmiku in obenem znotraj nadzorovanega pasu, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovoda.

Za vse graditve, katerih odmiki so manjši od varnostnih odmikov, je potrebno vložiti vlogo ministru, pristojnemu za energetiko. Obvezna priloga k takšni vlogi je mnenje upravljavca plinovoda. O dovolitvi ali zavrnitvi novih objektov, katerih odmik je manjši od varnostnega odmika, odloči minister, pristojen za energetiko v upravnem postopku.

V primeru, kadar želi v manjšem odmiku kot je varnostni graditi upravljavec plinovoda, odloča o dovolitvi ali zavrnitvi tega minister, pristojen za energetiko v upravnem postopku.

b)

Minimalni varnostni odmik je najmanjša še dopustna oddaljenost osi plinovoda osnovne izvedbe (f(o)=0.6) od objekta ali območij, v katerih se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe, in ki je dovoljena zaradi racionalnega izkoriščanja prostora.

c)

Izjemni minimalni varnostni odmik je najmanjša, izjemoma dopustna oddaljenost osi plinovoda od stavb, drugih objektov ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe;

2.

odmiki naprav, ki so sestavni del plinovoda;

3.

odmiki od infrastrukturnih objektov.

8. člen

Varnostni pas omogoča varno obratovanje plinovoda in sega 5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu ima upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda.

9. člen

Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda.

V tem pasu je prepovedano:

1.

saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;

2.

obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;

3.

postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

10. člen

Delovni pas poteka vzdolž plinovoda, ki se uporablja za graditev in za posege na plinovodu. Odvisen je od imenskega premera plinovoda, konfiguracije terena, globine izkopa in mehanizacije, ki je potrebna za poseg.

Širino delovnega pasu se določi s projektom pred posegom v prostor.

11. člen

Nadzorovani pas plinovoda je 100 m širok pas na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov.

12. člen

Zaščitni pas je pas zemljišča, na katerem ima upravljavec plinovoda pravico izvajati nadzor nad dejavnostmi tretjih oseb.

Širina zaščitnega pasu je enaka varnostnemu odmiku na vsako stran od osi plinovoda.

13. člen

Posebni objekti in območja po tem pravilniku so:

1.

domovi za ostarele in zdravstvene ustanove, kot so bolnišnice in sanatoriji;

2.

šole, vrtci in nakupovalni centri;

3.

hoteli in stavbe s pisarniškimi uradi in industrijskimi objekti, namenjeni delu ali bivanju več kot 50 oseb;

4.

objekti s pomembno infrastrukturno vlogo, kot so npr.: računalniški centri, telefonske centrale, dispečerski centri in drugi objekti s pomembmo nadzorno funkcijo ipd.;

5.

objekti z večjim tveganjem zaradi sekundarnih učinkov, izhajajočih iz nadzemnih inštalacij, rezervoarjev in drugih skladiščnih objektov nevarnih snovi, ki so definirane s posebnim zakonom.

14. člen

Posebni objekti II. kategorije po tem pravilniku so:

1.

športne dvorane, rekreacijska območja in kopališča;

2.

tržnice;

3.

hoteli in stavbe s pisarniškimi uradi, ki ne spadajo v I. kategorijo;

4.

industrijske zgradbe, kot so proizvodne dvorane in delavnice, ki ne spadajo v I. kategorijo ter industrijska območja kot to določa 16. člen.

15. člen

Rekreacijska območja po tem pravilniku so:

1.

območja, ki so namenjena dolgotrajnemu zadrževanju oseb med določenim delom leta, kot so npr. avtokampi, ipd;

2.

območja, ki so namenjena kratkotrajnemu istočasnemu zadrževanju večjega števila oseb med določenim delom dneva, kot so npr.: otroška igrišča, športna igrišča, odprti bazeni, ipd.

16. člen

Industrijska območja po tem pravilniku so območja, kjer:

1.

zaradi industrijskih dejavnosti poteka transport težkega tovora,

2.

se lahko nahaja večje število komunalnih vodov in podobno,

3.

se pogosto izvajajo dela, pri katerih so potrebni izkopi.

17. člen

Stanovanjski objekti po tem pravilniku so objekti, ki so namenjeni stalnemu ali začasnemu prebivanju prebivalcev. Ta pravilnik razlikuje tri skupine stanovanjskih objektov.

1.

Stanovanjski blok je stavba s tremi ali več stanovanjskimi enotami, ki ima več kot tri nadzemne stanovanjske etaže.

2.

Stanovanjska soseska je območje, kjer stoji najmanj 10 stanovanjskih objektov strnjenih drug poleg drugega tako, da je oddaljenost med njimi praviloma manjša kot 10 metrov.