Nalaganje dokumenta...
Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 5-280/1980, stran 317 DATUM OBJAVE: 28.2.1980
SRS 5-280/1980
280. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN)
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike, Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini
o razglasitvi zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini
Razglaša se zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. februarja in na seji Zbora občin dne 20. februarja 1980 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1980.
Št. 0100-83/80
Ljubljana, dne 20. februarja 1980
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbemi lastnini
o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbemi lastnini
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Nepremičnina, na kateri ima kdo lastninsko pravico, se sme razlastiti, lastninska ali kakšna druga pravica na njej pa trajno ali začasno omejiti po določbah tega zakona.
Nepremičnina v daružbeni lastnini se sme prisilno, trajno ali začasno, prenesti iz sredstev ene v sredstva druge družbene pravne osebe ali pa, uporaba take nepremičnine prisilno omejiti po določbah tega zakona.
Pravice, ki jih ima občan, društvo ali druga civilna pravna oseba na nepremičnini v družbeni lastnini, se smejo odvzeti ali omejiti po določbah tega zakona, če ni z drugim zakonom drugače določeno.
2. člen
Nepremičnina se sme razlastiti, lastninska an kakšna druga pravica na njej pa omejiti, če je v splošnem interesu to potrebno za graditev gospodarskih, stanovanjskih, komunalnih, zdravstvenih, znanatvenih, vzgojnoizobraževalnih, kulturnih, narodnoobrambnih ali drugih objektov ali za izvedbo drugih del; kot so na primer: prenova starih mestnih in vaških jeder, raziskovanje in izkoriščanje rudnin, zavarovanje pred nevarnimi stvarnimi ali nevarnimi dejavnostmi, če takega zavarovanja ni mogoče zagotoviti s tehničnimi ali drugimi ukrepi oziroma če bi tako zavarovanje terjalo nesorazmerne stroške in podobno.
Nepremičnina se ne sme razlastiti za kmetijisko obdelovanje.
3. člen
Nepremičnina v družbeni, lastnini se sme prisilno prenesti iz sredstev ene v sredstva druge družbene pravne osebe, če to zahtevajo na podlagi zakona ugotovljene potrebe po načrtnem urejanju prostora ali graditvi objektov družbenega pomena ali kakšen drug z zakonom določen splošni interes.
4. člen
Lastninska pravica na nepremičnini ali uporaba nepremičnine v družbeni lastnini se lahko omeji z ustanovitvijo služnosti ali z začasno uporabo.
Določbe tega zakona, ki veljajo za razlastitev, veljajo tudi za omejitve iz prejšnjega odstavka, če ne izhaja iz posameznih določb tega zakona kaj drugega.
5. člen
Nepremičnina se sme razlastiti oziroma prisilno prenesti iz sredstev ene v sredstva druge družbene pravne osebe šele, ko je na način, ki ga daloča ta zakon, ugotovljen splošni interes, da se na tej nepremičnini zgradi objekt ali izvedejo na njej druga dela.
6. člen
Razlastitev ali prisilni prenos nepremičnine v družbeni lastnini lahko predlaga: družbenopolitična skupnost, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost, organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija in skupnost, družbenopolitična organizacija in druga z zakonom določena družbena organizacija, če nepremičnino potrebuje za svojo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: razlastitveni upravičenec). Ne šteje se po tem zakonu, da patrebuje družbena pravna oseba nepremičnino za svojo dejavnost, če jo potrebuje za graditev objektov za prodajo ali prenos na druge družbene pravne osebe.
Občina lahko predlaga razlastitev oziroma prisilni prenos zemljišča ali stavb tudi, če ta zemljišča ne potrebuje za svojo dejavnost, pa je gradnja objeteta ali izvedba drugih del predvidena z družbenim planom oziroma je stavba, za katero se predjaga razlastitev ali prisilni prenos, v kompleksu zemljišč, ki so v družbeni lastnini.
7. člen
Z razlastitvijo nepremičnine oziroma s prisilnim prenosom nepremičnine iz sredstev ene v sredstva
druge družbene pravne osebe pridobi razlastitveni upravičenec pravico uporabljati nepremičnino v namen, za katerega je bila razlaščena oziroma prisilno prenesena iz sredstev ene v sredstva druge družbene pravne osebe.
8. člen
Če se pri razlastitvi dela nepremičnine oziroma pri prisilnem prenosu nepremičnine iz sredstev ene v sredstva druge družbene pravne osebe ugotovi, da lastnik oziroma družbena pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: razlaščenec) nima utemeljenega interesa, da bi uporabljala preostali del nepremionine, se razlasti oziroma prenese na zahtevo razlaščenca tudi ta del nepremičnine.
9. člen
Lastniku pripada za razlaščeno nepremičnino ali omejitev lastninske ali kakšne druge pravice na nepremičnini pravična odškodnina.
Organizaciji združenega dela in drugi družbeni pravni osebi gre za odvzeto nepremičnino ali z omejeno uporabo nepremičnine, ustrezna odškodnina.
Odškodnino plača razlastitveni upravičenec.
10. člen
Postopek za določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino je hiter.
11. člen
Stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec.
Za spise in dejanja v zvezi z razlastitvenim postopkom se ne plačujejo takse.
12. člen
Določbe tega zakona, ki veljajo za razlastitev in omejitev pravic na nepremičnini, na kateri ima kdo lastninsko pravico, se smiselno uporabljajo tudi za odvzem in omejitev pravic, ki jih ima občan, društvo ali druga civilna pravna oseba na nepremičnini v družbeni lastnini, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
II. PRIPRAVE ZA RAZLASTITEV OZIROMA ZA PRISILNI PRENOS NEPREMlČNINE IZ SREDSTEV ENE V SREDSTVA DRUGE DRUŽBENE PRAVNE OSEBE
13. člen
Kdor namerava predlagati razlastitev, prisilni prenos nepiremičnine ali omejitev lastninske pravice oziroma omejitev uporabe nepremičnin, lahko zahteva, da se mu dovolijo na tej nepremičnini raziskave zemljišča, parcelacija zemljišča na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, druga merjenja, cenitev nepremičnine in podobno, če verjetno izkaže, da so mu take priprave potrebne.
14. člen
O zahtevi za dovolitev priprav iz prejšnjega člena odloča občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve (v nadaljnjem besedilu: premo-ženisko pravni organ), pri čemer mora paziti na to, da teh priprav, če je to mogoče, ne dovoli v času, ki bi bil neprimeren za lastnika nepremičnine oziroma za prizadeto družbeno pravno osebo. Če gre za rudarska raziskovalna dela, upošteva premoženjsko pravni organ tudi mnenje pristojnega rudarskega organa.
Z odločbo po prejšnjem odstavku tega člena se ne smejo dovoliti gradbena in druga podobna dela.
Pritožba proti odločbi iz prvega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe. Ce je bila na podlagi take odločbe izvršena parcelacija, se poočitev nastalih sprememb v zemljiški knjigi opravi po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.
15. člen
Ce nastane zaradi dovoljenih priprav na nepremičnini škoda, se odškodnina določa po določbah 44. člena tega zakona. Odškodnino plača družbena pravna oseba, ki je predlagala dovolitev teh priprav.
III. UGOTOVITEV SPLOŠNEGA INTERESA
16. člen
Kadar je s prostorskim izvedbenim aktom na določenem zemljišču predvideva graditev po namenu določenega objekta ali izvedba drugih del, se šteje, da je splošni interes ugotovljen s tem aktom.
17. člen
Če splošni interes ni ugotovljen po določbi prejšnjega člena, ga lahko ugotovi v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana oziroma prostorskega izvedbenega akta skupščina občine na seji z odločbo.
Razlastitveni upravičenec, ki v skladu s sprejetimi planskimi akti želi na določenem zemljišču graditi proizvodni ali drug objekt, potreben za opravljanje svoje dejavnosti ali izvesti druga dela, vloži predlog za ugotovitev, da je gradnja tega objekta ali izvedb drugih del na tem zemljišču v splošnem interesu, pri premoženjsko pravnem organu.
Če želi razlastiveni upravičenec graditi na kmetijskem zemljišču, ki mu je po predpisih o kmetijskih zemljiščih mogoče spremeniti namembnost, mora predlogu za ugotovitev splošnega interesa priložiti mnenje kmetijske zemljiške skupnosti o rnožnih lokacijah za graditev predvidenega objekta ali za izvedbo drugih del.
Tožba, s katero se zoper odločbo skupščine občine o ugotovitvi splošnega interesa začne upravni spor, ne zadrži postopka za razlastitev. Odločbe o razlastitvi, ki je bila izdana pred koncem upravnega spora, ni mogoče izvršiti dokler ni upravni spor končan.
Če je v upravnem sporu odločba o ugotovitvi splošnega interesa odpravijena, preneha veljati odločba o razlastitvi, ki je bila izdana pred koncem upravnega spora. Tako odločbo pristojni upravni organ odpravi.
18. člen
Splošni interes za graditev objektov ali izvedbo drugih del, pomembnih za splošno ljudsko obrambo, ugotovi republiški sekretar za ljudsko obrambo z odredbo.
19. člen
Splošni interes za prisilni prenos nepremičnine iz sredstev ene v sredstva druge družbene pravne osebe se ugotovi po določbah prejšnjih členov tega poglavja, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
IV. RAZLASTITVENI POSTOPEK
20. člen
Razlastitev lahko predlaga razlastitveni upravičenec šele, ko je po določbah tega zakona ugotovljen
splošni interes za graditev objekta oziroma za izvedbo drugih del.
Če je splošni interes ugotovljen z odločbo občinske skupščine (17. člen), se iahko predlaga razlastitev najkasneje v dveh letih od dneva, ko je bila sprejeta ta odločba.
O predlogu za razlastitev odloči premoženjsko pravni organ.
21. člen
Predlogu za razlastitev nepremičnine je treba priložiti:
1.
uradni izvlečeki iz prostorskega iavedbenega akta s prikazom meje zemljišča in namena, za katerega mora biti uporabljeno;
2.
izpisek iz zemljiške knjige in katastrske podatke o nepremičnini;
3.
cenilni zapisnik in dokaz, da ima razlastitveni upravičenec zagotovljena sredstva za plačilo odškodnine za nepremičnino, ki naj bi se razlastila.
Iz predloga za razlastitev mora biti razvidno, na kakšen način je bil ugotovljen splošni interes.
O prediogu za razlastitev obvesti premoženjskopravni organ lastnika nepremičnine.
22. člen
Na podlagi predloga za razlastitev se na zahtevo predlagatelja zaznamuje uvedba razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi.
Odtujitev nepremičnine, glede katere je vpisana zaznamba razlastitve, nima pravnega učinka nasproti razlastitvenemu upravičencu.