Zakon o ljudski obrambi

350. Zakon o ljudski obrambi

Na podlagi 4. točke pod 1) ustavnega amandmaja XXXVII izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O LJUDSKI OBRAMBI

Razglaša se zakon o ljudski obrambi, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zbora narodov dne 28. aprila 1974 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 26. aprila 1974.

PR št. 288. Beograd,

26. aprila 1974.

Predsednik republike: Josip Broz Tito s. r.

Predsednik Zvezne skupščine: Mijalko Todorović s. r.

ZAKON O LJUDSKI OBRAMBI

TEMELJNA NAČELA

I

Socialistična federativna republika Jugoslavija kot državna skupnost prostovoljno združenih narodov in njihovih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter kot socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov, narodov in narodnosti, izvaja v mednarodnih odnosih dosledno politiko miru in je proti agresiji in vojni ter proti agresivnim pritiskom katerekoli vrste.

Socialistična federativna republika Jugoslavija priznava za opravičene revolucionarne, antikolonialne in narodnoosvobodilne vojne zasužnjenih narodov proti osvajalcem in okupatorjem ter obrambne vojne napadenih držav proti napadalcu. Obramba pred agresijo in boj proti okupatorju sta neodtujljiva pravica vsakega ljudstva in vsake države.

Socialistična, federativna republika Jugoslavija se pripravlja za splošno ljudsko obrambo za primer, če bi bile napadene ali ogrožene svoboda, neodvisnost in suverenost njenih narodov in narodnosti ali njena teritorialna neokrnjenost in z ustavo SFRJ določena družbena ureditev, in je odločena, da se z vsemi svojimi silami in sredstvi postavi po robu vsakemu možnemu napadalcu ter vsaki obliki agresije in pritiska.

Obramba Socialistične federativne republike Jugoslavije je sestavni del boja za svetovni mir; zato računa Jugoslavija, ki se pri obrambi pred morebitno agresijo opira na svoje lastne moči, tudi na široko podporo in pomoč vseh miroljubnih sil na svetu in na podporo Organizacije Združenih narodov, ki je po svoji Ustanovni listini dolžna varovati zakonite pravice vseh svojih članic.

II

Izhajajoč od socialističnega, samoupravnega in demokratičnega značaja jugoslovanske skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti in od značilnosti sodobne vojne gradi Socialistična federativna republika Jugoslavija na izkušnjah narodnoosvobodilne vojne splošno ljudsko obrambo kot dejavnik lastne varnosti in varstva in najboljšo možno obliko upiranja vsaki agresiji.

Splošna ljudska obramba Socialistične federativne republike Jugoslavije je enotna in nedeljiva. Zanjo so značilne:

-

pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, da se usposabljajo, pripravljajo in organizirajo za obrambo države, da se bojujejo za ohranitev svobode in samoupravnih pravic, za obrambo in varovanje suverenosti, neodvisnosti in teritorialne neokrnjenosti in da so v primeru napada na državo organizatorji in pobudniki oboroženega boja in drugih oblik odpora;

-

pravica in dolžnost vseh temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da se pripravljajo, organizirajo in usposabljajo za delo v vojnih razmerah in za boj proti napadalcu ter da organizirajo in mobilizirajo vse svoje človeške in materialne sile za obrambo države ter za obrambo in varovanje delovnih ljudi in občanov in materialnih dobrin;

-

pravica in dolžnost vsake družbenopolitične skupnosti, da ureja in organizira splošno ljudsko obrambo ter ustvarja vse potrebne materialne in druge pogoje za nenehno krepitev obrambne moči države in za uspešno upiranje napadalcu, ob napadu na državo pa, da neposredno vodi splošni ljudski odpor.

V splošni ljudski obrambi so vsi delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in družbene organizacije ter družbenopolitične skupnosti aktivni dejavniki, organizatorji in izvršitelji ukrepov na področju ljudske obrambe ter nosilci pravic in dolžnosti obrambe svobode in neodvisnosti svoje države. Zato nihče nima pravice preprečiti delovnim ljudem in občanom Socialistične federativne republike Jugoslavije, da se ne bi z orožjem borili ali kako drugače sodelovali pri odporu proti sovražniku, ki je napadel državo, in nihče pravice priznati ali podpisati kapitulacijo in sprejeti ali priznati okupacijo države ali posameznega njenega dela in tudi ne kapitulacijo ali vdajo oboroženih sil ali njihovega dela.

III

V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj najpomembnejša in odločilna oblika upiranja agresiji in tvori z vsemi drugimi oblikami boja in odpora neločljivo celoto.

Oborožene sile so nosilec oboroženega boja. One varujejo svobodo, neodvisnost, suverenost, neokrnjenost ozemlja in ustavni red Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Oborožene sile tvorijo enotno celoto, organizirane pa so v formacije Jugoslovanske ljudske armade in formacije teritorialne obrambe.

Organiziranje in pripravljanje oboroženih sil Jugoslavije za uspešno obrambo države je sestavni del celotnih priprav družbe na preprečevanje agresije in na oborožen boj in splošen ljudski odpor v primeru agresije.

Jugoslovanska ljudska armada kot skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov se organizira, oborožuje, opremlja in usposablja za vse oblike in načine bojnih akcij v vseh razmerah vojskovanja in na vsem ozemlju države in je njen smoter, da se skupaj s teritorialno obrambo in vsemi drugimi silami družbe učinkovito postavi po robu agresorju in izvojuje zmago. S svojo pripravljenostjo v miru in pravočasno akcijo v začetnem obdobju vojne ustvarja pogoje, da preide država v vojno stanje.

S teritorialno obrambo kot najširšo obliko organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora je vsa država pokrita z oboroženimi formacijami, ki so sposobne in pripravljene postaviti se vsak čas in v slehernih razmerah uspešno po robu napadalcu. Enote teritorialne obrambe delujejo skupaj z enotami Jugoslovanske ljudske armade ali samostojno.

Vrhovno vodstvo in poveljevanje v oboroženih silah zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženih sil in oboroženega boja.

Predsednik republike je vrhovni poveljnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Pripadniki oboroženih sil Jugoslavije spoštujejo pri izvajanju bojnih akcij vselej in v vseh okoliščinah pravila vojnega prava o človeškem ravnanju z ranjenim in ujetim sovražnikom.

IV

Sistem socialističnega samoupravljanja daje najširše možnosti za organiziranje in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru in za oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora ob agresiji in v vojni. Vsi subjekti samoupravne družbe so hkrati nosilci ljudske obrambe.

Splošna ljudska obramba je oblika in vsebina obrambne organiziranosti socialistične samoupravne družbene skupnosti, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije. Kot takšna je splošna ljudska obramba Jugoslavije prispevek k ideji in boju naprednih sil za novo družbo in za mir in napredek na svetu.

Kolikor bolj razvit je sistem splošne ljudske obrambe, toliko sta obrambna sposobnost samoupravne družbe in pripravljenost države na splošno ljudsko obrambo večji, možnost in nevarnost agresije pa manjši. Zaradi tega je krepitev splošne ljudske obrambe pomembna prvina politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja.

S tem, da odločno brani svojo samoupravno pot v socializem, izvršuje Socialistična federativna republika Jugoslavija tudi svoje internacionalistične obveznosti pri graditvi brezrazredne družbe, družbe brez agresije in vojn.

V

Zveza komunistov Jugoslavije kot zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda ter vodilna organizirana idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Socialistične federativne republike Jugoslavije je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom glavni pobudnik in nosilec politične in druge dejavnosti delovnih ljudi in občanov pri varstvu in zavarovanju neodvisnosti, suverenosti, teritorialne neokrnjenosti in družbene ureditve Jugoslavije pred sleherno agresijo in agresivnimi pritiski.

Družbenopolitične organizacije in družbene organizacije ter vse organizirane socialistične sile, združene v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije z Zvezo komunistov Jugoslavije na čelu, uresničujejo politično in akcijsko enotnost delovnih ljudi in občanov pri krepitvi obrambne moči države in razvijanju sistema splošne ljudske obrambe; gojijo in razvijajo svobodnjaške tradicije, bratstvo in enotnost in revolucionarne pridobitve vseh narodov in narodnosti Jugoslavije; krepijo in razvijajo zavest delovnih ljudi in občanov o neizčrpni moči splošnega ljudskega odpora in možnosti uspešne obrambe pred vsakim napadalcem ter mobilizirajo vse sile v državi, zlasti mladino, k nalogam krepitve splošne ljudske obrambe v miru in nalogam oboroženega boja in odpora ob napadu na državo.

I. poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ljudska obramba je enoten sistem organiziranja pripravljanja in aktivne udeležbe vseh subjektov družbe ter neposrednega angažiranja materialnih virov in sil v odvračanju in preprečevanju agresije, v oboroženem boju in drugih oblikah splošnega ljudskega odpora ter v izpolnjevanju drugih nalog za obrambo in varstvo svobode, neodvisnosti, suverenosti, teritorialne neokrnjenosti in socialističnega samoupravnega reda Socialistične federativne republike Jugoslavije.

2. člen

Obramba države je pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti.

Uresničujoč to pravico in dolžnost pripravljajo in organizirajo delovni ljudje in občani, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije in družbenopolitične skupnosti vse sile in vire za splošen ljudski odpor sovražniku, sodelujejo v oboroženem boju in drugih oblikah splošnega ljudskega odpora proti sovražniku, dokler dokončno ne odvrnejo nevarnosti za državo, ter izvršujejo druge naloge, ki imajo pomen za obrambo države.

3. člen

Priprave družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij na področju ljudske obrambe temeljijo na zasnovi splošne ljudske obrambe, organizirajo, načrtujejo in izvajajo pa se v skladu z zakonom, osnovami načrtov in ukrepi za pripravo države na obrambo in osnovami priprav gospodarstva in družbenih služb za funkcioniranje v vojni.

Priprave temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij na področju ljudske obrambe se organizirajo, načrtujejo in izvajajo na podlagi njihovih odločitev v skladu z načrti in odločitvami pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti.

Družbenopolitične skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije se v okviru svoje redne dejavnosti v miru pripravljajo na splošno ljudsko obrambo in ukrepajo, kar je treba za življenje in delo v vojnih razmerah.

4. člen

Če sta ogrožena mir in varnost na svetu, če grozi neposredna vojna nevarnost ali je izvršena agresija na Jugoslavijo, opravljajo družbenopolitične skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, mobilizacijo sil in sredstev po načrtih za obrambo.

Mobilizacija je lahko po obsegu splošna ali delna, po načinu izvršitve pa javna ali tajna.

Poskusna mobilizacija se izvede v miru, da se z njo preveri pripravljenost za izvrševanje vojnih nalog.

5. člen

Ob neposredni vojni nevarnosti storijo delovni ljudje in občani Jugoslavije v državi ali tujini, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije in družbenopolitične skupnosti v mejah predpisanih pravic in dolžnosti predpisane ukrepe za pripravljenost in posebne ukrepe, ki jih odredijo pooblaščeni organi, v vojnem stanju pa ukrepe, ki jih določajo posebni predpisi in načrti za obrambo.

6. člen

Ob napadu na državo so delovni ljudje in občani Jugoslavije - v državi ali tujini, državni organi, organi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vodstva družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij dolžni takoj, ne da bi čakali poziv in posebne ukaze, izvrševati svoje dolžnosti glede obrambe države in ravnati po načrtu za obrambo in svojem vojnem razporedu.

7. člen

Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacijo, niti sprejeti ali priznati okupacijo Socialistična federativne republike Jugoslavije ali posameznega njenega dela.

Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacijo ali vdajo oboroženih sil ali njihovega dela.

Če sovražnik začasno zasede del jugoslovanskega ozemlja, nadaljujejo delovni ljudje in občani, enote oboroženih sil, organi družbenopolitičnih skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične in druge družbene organizacije, ki so na takem ozemlju, oboroženi boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora proti sovražniku, ravnajo po predpisih Jugoslavije in izvršujejo odločitve in ukaze organov, ki tam vodijo splošni ljudski odpor.

II. poglavje

OBOROŽENE SILE

1. Skupne določbe

8. člen

Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: oborožene sile) so enotna oborožena sila v sistemu ljudske obrambe in jih sestavljata Jugoslovanska ljudska armada in teritorialna obramba.

Za pripadnika oboroženih sil se šteje tudi vsak občan, ki z orožjem ali kako drugače sodeluje pri odporu proti napadalcu.

9. člen

Oborožene sile varujejo neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Oborožene sile izvršujejo tudi naloge, ki izvirajo iz mednarodnih obveznosti Jugoslavije v obrambi miru in varnosti na svetu.

10. člen

Za organiziranje in pripravljanje oboroženih sil so v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določata ustava in zakon, odgovorne vse družbenopolitične skupnosti ter temeljne in druge organizacije združenega dela.

Družbenopolitične in druge družbene organizacija sodelujejo v pripravljanju oboroženih sil ustrezno naravi in značaju svojih nalog.

11. člen

Pristojni organi federacije določajo načrt za uporabo oboroženih sil ter osnove načrtov za organizacijo, razvoj, graditev in opremljanje oboroženih sil in zagotavljajo enotnost njihove akcije ter v skladu s tem organizirajo in pripravljajo Jugoslovansko ljudsko armado.

Pristojni organi republik in avtonomnih pokrajin (v nadaljnjem besedilu: republike in pokrajini) in občin organizirajo in pripravljajo teritorialno obrambo ter zagotavljajo enotnost njene organizacije, priprav in akcij na svojem ozemlju.

12. člen

Z odločbo vrhovnega poveljnika oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: vrhovni' poveljnik oboroženih sil) ali starešine, ki ga ta pooblasti se lahko za posamezna območja ustanovijo enotna poveljstva za enote Jugoslovanske ljudske armade in enote teritorialne obrambe.

Posamezne enote Jugoslovanske ljudske armade so lahko preimenovane v enote teritorialne obrambe in vključene v sestav teritorialne obrambe, če to zahtevajo posebne razmere.

Posamezne enote teritorialne obrambe so lahko preimenovane v enote Jugoslovanske ljudske armade in vključene v sestav Jugoslovanske ljudske armade, če to zahtevajo posebne razmere.

O preimenovanju enot po drugem in tretjem odstavku tega člena odloča vrhovni poveljnik oboroženih sil.

13. člen

V oboroženih silah se uporablja načelo enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti Jugoslavije.

Pri poveljevanju in pouku v Jugoslovanski ljudski armadi se uporablja srbskohrvatski oziroma hrvatskosrbski jezik.

Pri poveljevanju in pouku v posameznih enotah in zavodih Jugoslovanske ljudske armade se lahko uporablja tudi drug jezik narodov ali narodnosti Jugoslavije, če sta z njegovo rabo glede na sestav pripadnikov enote oziroma zavoda zagotovljena učinkovito poveljevanje in uspešen pouk.

Zvezni sekretar za ljudsko obrambo določa, katere enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega člena, in odredi, kateri jezik narodov oziroma narodnosti bo v takih enotah oziroma zavodih v rabi pri poveljevanju in pouku.

2. Jugoslovanska ljudska armada

14. člen

Jugoslovanska ljudska armada je skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Jugoslovanska ljudska armada je organizirana v mirovne in vojne enote in zavode.

15. člen

Jugoslovanska ljudska armada je sestavljena iz oblik, rodov in služb.

Oblike so: kopenska vojska, vojno letalstvo in protizračna obramba ter vojna mornarica.

Oblike so sestavljene iz rodov in služb.

Rodovi se delijo na vrste in specialnosti, službe pa na panoge in specialnosti.

Vrhovni poveljnik oboroženih sil določa, katere rodove in katere službe ima Jugoslovanska ljudska armada, zvezni sekretar za ljudsko obrambo pa, kako se delijo na vrste oziroma panoge in specialnosti.

3. Teritorialna obramba

16. člen

Teritorialna obramba je najširša oblika organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora v republiki, pokrajini in občini.

Teritorialno obrambo sestavljajo štabi, enote in zavodi teritorialne obrambe.

Enote teritorialne obrambe so organizirane v združene in druge sestave.

Enote in zavodi teritorialne obrambe se organizirajo in pripravljajo v miru, aktivirajo pa ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni ter ob drugih nevarnostih za državo, kakor tudi med izvajanjem vaj v miru.

17. člen

Teritorialna obramba v republiki, pokrajini in občini se organizira in pripravlja v enoten sistem vojaške organizacije v skladu z načrtom za uporabo oboroženih sil in s temelji načrtov za organizacijo, razvoj, graditev in opremljanje oboroženih sil (prvi odstavek 11, člena).

Republiški, pokrajinski in občinski načrti za uporabo, organizacijo, razvoj, graditev in opremljanje teritorialne obrambe na njihovem ozemlju se usklajujejo z ustreznim načrtom širše družbenopolitične skupnosti, načrti za uporabo, organizacijo, razvoj, graditev in opremljanje teritorialne obrambe v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pa z ustreznim načrtom občine oziroma širše družbenopolitične skupnosti.

18. člen

Republike, pokrajini in občine ustanavljajo štabe, enote in zavode teritorialne obrambe.

Ožja družbenopolitična skupnost je dolžna ustanoviti štabe, enote in zavode teritorialne obrambe in jih razvijati tudi ustrezno obrambnemu načrtu širše družbenopolitične skupnosti.

Temeljne in druge organizacije združenega dela lahko ustanavljajo enote in zavode teritorialne obrambe, dolžne pa so jih ustanoviti, kadar to določa načrt občino oziroma širše družbenopolitične skupnosti.

19. člen

Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojnem stanju je milica del teritorialne obrambe in izvršuje svoje redne naloge, v skladu z obrambnim načrtom pa je lahko uporabljena tudi za izvrševanje nalog teritorialne obrambe.

Dokler izvršuje naloge teritorialne obrambo, je milica podrejena pristojnemu starešini štaba teritorialne obrambe oziroma starešini, ki vodi bojne akcije.

Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojnem stanju obdrži milica svoje uniforme in označbe, dopolnjuje pa se z vojaškimi obvezniki.

Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojnem stanju lahko opravljajo zadeve vzdrževanja javnega reda in miru poleg milice tudi enote teritorialne obrambe.

Dokler izvršujejo naloge vzdrževanja javnega reda in miru, so enote teritorialne obrambe pod vodstvom starešine pristojnega organa za notranje zadeve, njihovi pripadniki pa imajo vsa pooblastila pripadnikov milice.

4. Vodstvo in poveljevanje v oboroženih silah

20. člen

Vrhovni poveljnik oboroženih sil vodi celotne oborožene sile Jugoslavije in jim poveljuje v miru in v vojni.

Vrhovni poveljnik oboroženih sil:

1)

določa osnove načrtov za razvoj, graditev in opremljanje oboroženih sil in načrt za razvoj, graditev in opremljanje Jugoslovanske ljudske armade;

2)

določa osnove organizacije oboroženih sil, sistem vodstva in poveljevanja v oboroženih silah in organizacijo Jugoslovanske ljudske armade;

3)

določa načrt za uporabo oboroženih sil v primeru vojne in odreja uporabo oboroženih sil v miru;

4)

daje smernice za priprave in mobiliziranje oboroženih sil in smernice za uskladitev priprav in načrtov Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe;

5)

predpisuje ukrepe za pripravljenost oboroženih sil za primer neposredne vojne nevarnosti in drugih nevarnosti za državo in odreja njihovo izvajanje ter postavljanje oboroženih sil ali dela oboroženih sil v stanje pripravljenosti;

6)

določa temelje kadrovske politike v oboroženih silah;

7)

določa politiko oboroževanja in opremljanja oboroženih sil;

8)

določa vojaško teritorialno razdelitev države;

9)

predpisuje splošna in temeljna pravila za oborožene sile;

10)

izdaja predpise o pouku oboroženih sil, vojaški disciplini, odnosih pri opravljanju vojaške službe in dolžnosti ter o notranjem redu v enotah in zavodih oboroženih sil;

11)

imenuje in razrešuje na predlog republike oziroma pokrajine poveljnika republiškega oziroma pokrajinskega štaba teritorialne obrambe;

12)

opravlja druge zadeve vodstva in poveljevanja v oboroženih silah na podlagi in v mejah ustave SFRJ in zveznega zakona.

Pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti lahko izdaja vrhovni poveljnik oboroženih sil smernice, direktive, pravila, odločbe, odredbe in druge akte.

Vrhovni poveljnik oboroženih sil lahko prenese opravljanje posameznih zadev poveljevanja in vodstva v oboroženih silah na zveznega sekretarja za ljudsko obrambo.

Za izvrševanje aktov vrhovnega poveljnika oboroženih sil in za izvrševanje zadev, ki jih nanj prenese vrhovni poveljnik, lahko zvezni sekretar za ljudsko obrambo izdaja pravila, ukaze, navodila in druge akte.

21. člen

Za zadeve vodstva in poveljevanja, organiziranja, pripravljanja in uporabe oboroženih sil, za katere ga pooblasti vrhovni poveljnik oboroženih sil, je zvezni sekretar za ljudsko obrambo odgovoren vrhovnemu poveljniku.

Za izvrševanje zveznih zakonov in drugih splošnih aktov in ukrepov Skupščine SFRJ in Zveznega izvršnega sveta na področju ljudske obrambe je zvezni sekretar za ljudsko obrambo v mejah svoje pristojnosti odgovoren Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu.

22. člen

Vodstvo in poveljevanje v Jugoslovanski ljudski armadi uresničujejo starešine enot in zavodov Jugoslovanske ljudske armade v skladu z zveznim zakonom in pooblastili, ki jih nanje prenese vrhovni poveljnik oboroženih sil.

23. člen

Vodstvo in poveljevanje v teritorialni obrambi uresničujejo starešine štabov in starešine enot in zavodov teritorialne obrambe v skladu z zakonom in pooblastili, ki jih nanje prenese vrhovni poveljnik oboroženih sil.

24. člen

Poveljevanje v oboroženih silah temelji na načelih enotnega poveljevanja glede uporabe sil in sredstev, enostarešinstva in obveznega izvrševanja odločb, povelj in ukazov nadrejenega starešine.

25. člen

Starešine poveljstev, štabov, enot in zavodov oboroženih sil so za svoje delo ter za vodstvo in poveljevanje odgovorni nadrejenim starešinam.

26. člen

Za organiziranje in pripravljanje teritorialne obrambe je starešina štaba teritorialne obrambe odgovoren organu družbenopolitične skupnosti, ki je ustanovil štab, in starešini nadrejenega štaba teritorialne obrambe, za bojno pripravljenost in uporabo enot pa je starešina štaba teritorialne obrambe ožje družbenopolitične skupnosti odgovoren starešini štaba teritorialne obrambe širše družbenopolitične skupnosti.

27. člen

Za organiziranje in pripravljanje enot in zavodov teritorialne obrambe organizacije združenega dela, je starešina enote in zavoda odgovoren organu te organizacije in starešini občinskega oziroma nadrejenega štaba teritorialne obrambe, za bojno pripravljenost in uporabo enot in zavodov pa pristojnemu starešini občinskega oziroma nadrejenega štaba teritorialne obrambe.

Če izvršuje enota ali zavod teritorialne obrambe organizacije združenega dela naloge zavarovanja in obrambe svoje organizacije, je starešina enote oziroma zavoda odgovoren organu organizacije.

28. člen

Štabi teritorialne obrambe skrbijo na svojem ozemlju, da so načrti in bojne akcije teritorialne obrambe v skladu z načrti in bojnimi: akcijami Jugoslovanske ljudske armade; kakor tudi z načrti in akcijami teritorialne obrambe sosedne družbenopolitične skupnosti.

Enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade ter enote in zavodi teritorialne obrambe, ki sodelujejo v izvrševanju skupne bojne naloge, so podrejeni starešini, ki vodi njeno izvršitev.

Na ozemlju, ki ga začasno zasede sovražnik, vodijo štabi teritorialne obrambe tudi enote in zavode Jugoslovanske ljudske armade in jim poveljujejo, če ni s posebno odredbo drugače določeno.

29. člen

Republiški in pokrajinski štabi teritorialne obrambe so obvezni sodelovati z Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo pri izvajanju aktov vrhovnega poveljnika oboroženih sil in pri pripravljanju predlogov teh aktov ter zagotavljanju potrebnih podatkov ter strokovnih in drugih analiz, ki so nujne za odločbe in akte, ki jih izdaja vrhovni poveljnik.

Republiški in pokrajinski štabi teritorialne obrambe zagotavljajo Zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo podatke ter strokovne in druge analize, ki jih potrebuje za svoje delo.

V zadevah vodstva in poveljevanja v oboroženih silah, za katere ga pooblasti vrhovni poveljnik oboroženih sil, in v zadevah izvrševanja aktov in ukrepov vrhovnega poveljnika, ki se nanašajo na organiziranje, pripravo, vodstvo in poveljevanje v teritorialni obrambi, lahko izdaja zvezni sekretar za ljudsko obrambo starešinam štabov teritorialne obrambe ukaze, obvezne instrukcije in druge akte.

5. Dopolnjevanje oboroženih sil

30. člen

Enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade ter enote, zavodi in štabi teritorialne obrambe (v nadaljnjem besedilu: enote, zavodi in štabi oboroženih sil) se dopolnjujejo z ljudmi in materialnimi sredstvi iz popisov.

V miru se Jugoslovanska ljudska armada dopolnjuje z ljudmi z ozemlja vse Jugoslavije.

Dopolnjevanje vojnih enot, zavodov in štabov oboroženih sil z ljudmi in materialnimi sredstvi iz popisov se v skladu z načrtom za razvoj oboroženih sil opravlja na teritorialnem in proizvodnem načelu, lahko pa se opravlja tudi drugače.

31. člen

V vojni, ob neposredni vojni nevarnosti in drugih nevarnostih za državo ter za vojaške vaje in preverjanje sistema mobilizacije in pouka (38. člen) se dopolnjujejo enote, zavodi in štabi oboroženih sil z ljudmi stalnega in rezervnega sestava oboroženih sil ter s sredstvi iz vojne rezerve in z materialnimi sredstvi iz popisov.

Oborožene sile se dopolnjujejo z vojaškimi obvezniki in prostovoljci ter materialnimi sredstvi po posebnih načrtih za dopolnitev oboroženih sil.

32. člen

V skladu z načrti za razvoj oboroženih sil, z odločbami Predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil ter s smernicami Predsedstva SFRJ Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo:

1)

določa načrt za nabor in dopolnitev ter številčno razporeditev nabornikov obveznikov v Jugoslovansko ljudsko armado;

2)

določa perspektivne načrte za šolanje, imenovanje in napredovanje aktivnih in rezervnih vojaških starešin za oborožene sile;

3)

določa letne načrte za šolanje in izpopolnjevanje aktivnih in rezervnih vojaških starešin v vojaških šolah za oborožene sile;

4)

opravlja druge zadeve v zvezi z dopolnitvijo oboroženih sil z vojaškimi obvezniki in materialnimi sredstvi iz popisov, katere so po zveznem zakonu v njegovi pristojnosti.

33. člen

V skladu z načrti za razvoj teritorialne obrambe, z odločbami Predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil s smernicami Predsedstva SFRJ štabi teritorialne obrambe v mejah svojih pravic in dolžnosti:

1)

določajo in predlagajo letne načrte za šolanje, imenovanje in napredovanje rezervnih vojaških starešin za teritorialno obrambo v republiki, pokrajini in občini;

2)

določajo številčno razporeditev vojaških obveznikov in materialnih sredstev za dopolnitev svojih enot in zavodov teritorialne obrambe v skladu s številčno razporeditvijo za dopolnitev Jugoslovanske ljudske armade;

3)

opravljajo druge, v zakonu predpisane zadeve glede dopolnitve teritorialne obrambe v republiki, pokrajini in občini.

34. člen

Občinski upravni organi, ki so pristojni za ljudsko obrambo, dopolnjujejo enote in zavode ter štabe oboroženih sil ustrezno dobljenemu številčnemu razporedu vojaških obveznikov in materialnih sredstev iz popisov v skladu z določenimi merili in prednostmi dopolnitve.

Ne glede na prvi odstavek tega člena razporeja:

1)

vrhovni poveljnik oboroženih sil - generale, admirale in starešine na dolžnosti poveljnika divizije in višje dolžnosti;

2)

zvezni sekretar za ljudsko obrambo in starešine vojaških enot in zavodov Jugoslovanske ljudske armade, ki jih ta pooblasti - oficirje in vojaške uslužbence od VII. do I. razreda ter nižje oficirje in vojake obveznike na oficirske dolžnosti v Jugoslovanski ljudski armadi;

3)

poveljnik republiškega oziroma pokrajinskega štaba teritorialne obrambe - oficirje določenega čina ter nižje oficirje in vojake obveznike na določene oficirske dolžnosti v teritorialni obrambi, za katere ga pooblašča republiški oziroma pokrajinski predpis.

35. člen

Občinski upravni organ, ki je pristojen za ljudsko obrambo, opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na nabor in vpoklic nabornikov obveznikov v Jugoslovansko ljudsko armado, posamezne zadeve v zvezi z dopolnitvijo Jugoslovanske ljudske armade z aktivnimi vojaškimi starešinami ter druge zadeve v zvezi z izvrševanjem obveznosti za oborožene sile, ki jih nalaga zakon občanom in organizacijam združenega dela, in opravlja v zvezi s tem popise ljudi in materialnih dobrin in vodi o njih evidence.

36. člen

Za nabor in vpoklic nabornikov obveznikov k vojakom in za vpoklic vojaških obveznikov rezervnega sestava v službo v oborožene sile veljajo zvezni zakoni in na njihovi podlagi izdani predpisi.

Razpored in predaja materialnih sredstev iz popisov za potrebe oboroženih sil se opravljata skladno s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na podlagi zakona.

6. Mobilizacija oboroženih sil

37. člen

Mobilizacija oboroženih sil se opravi ob nevarnosti oboroženega napada ali ob oboroženem napadu na Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.

Z mobilizacijo preidejo oborožene sile ali njihovi deli na vojno organizacijo in formacijo in se postavijo v stanje pripravljenosti za bojne akcije po predvidenem načrtu.

38. člen

Za to, da se preverita sistem mobilizacije in bojne pripravljenosti oboroženih sil, in za pouk vojnih enot, so lahko posamezne enote in zavodi mobilizirani v miru ustrezno njihovi vojni organizaciji in formaciji.

Preverjanje sistema mobilizacije, bojne pripravljenosti in pouk vojnih enot in zavodov Jugoslovanske ljudske armade odrejajo zvezni sekretar za ljudsko obrambo ter starešine enot oziroma zavodov Jugoslovanske ljudske armade, ki jih ta pooblasti, za enote in zavode teritorialne obrambe pa poveljnik republiškega oziroma pokrajinskega štaba teritorialne obrambe in starešine, ki jih ta pooblasti.

39. člen

Mobilizacija oboroženih sil je lahko splošna ali delna, po načinu izvršitve pa javna ali tajna.

Splošna mobilizacija zajema vse vojne enote in zavode Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe, delna pa posamezne vojne enote in zavode Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe.

40. člen

Mobilizacija oboroženih sil se organizira skladno z njihovim mobilizacijskim razvojem, izvršuje pa po mobilizacijskih načrtih vojnih enot in zavodov Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe.

41. člen

Za pripravo in izvršitev mobilizacije oboroženih sil so odgovorni:

1)

zvezni sekretar za ljudsko obrambo - za pripravo mobilizacije oboroženih sil ter izvršitev mobilizacije Jugoslovanske ljudske armade v celoti ter za druge mobilizacijske zadeve iz svojega delovnega področja;

2)

poveljniki štabov teritorialne obrambe, republik, pokrajin in občin - za pripravo in izvršitev mobilizacije teritorialne obrambe na svojem območju;

3)

starešine enot in zavodov Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe - za pripravo in izvršitev mobilizacije svojih enot in zavodov;

4)

starešine občinskih upravnih organov, ki so pristojni za ljudsko obrambo - za pripravo in izvršitev zadev vojaške mobilizacije, ki so v njihovi pristojnosti.

42. člen

Natančnejše predpise o pripravi in izvršitvi mobilizacije oboroženih sil izdaja zvezni sekretar za ljudsko obrambo.

7. Pripravljenost oboroženih sil

43. člen

Pripravljenost oboroženih sil ali dela oboroženih sil se izvede ob neposredni vojni nevarnosti in ob drugih nevarnostih, ki grozijo državi.

Pripravljenost oboroženih sil obsega politične, mobilizacijske, varnostne, organizacijske in druge ukrepe in postopke, ki so potrebni, da se odvrne nevarnost nenadnega napada na državo, poveča bojna pripravljenost enot za izvrševanje bojnih nalog in izvršijo naloge za varstvo prebivalstva in ozemlja pred drugimi nevarnostmi.

44. člen

Ukrepe za pripravljenost enot Jugoslovanske ljudske armade na delu ozemlja, ogroženega z elementarnimi nesrečami ali kakšno drugo nevarnostjo za prebivalstvo in ozemlje, ki je za njeno odvrnitev potrebna pomoč Jugoslovanske ljudske armade, odreja zvezni sekretar za ljudsko obrambo ali starešina, ki ga ta pooblasti, ukrepe za pripravljenost enot teritorialne obrambe pa poveljnik republiškega oziroma pokrajinskega štaba ali starešina, ki ga ta pooblasti.

8. Materialno oskrbovanje oboroženih sil

45. člen

Z materialnim oskrbovanjem oboroženih sil je po tem zakonu mišljeno: preskrbovanje oboroženih sil z bojnimi in drugimi materialnimi sredstvi in opremo, hrana, storitve za oborožene sile ter sanitetna in veterinarska preskrba enot, zavodov in štabov oboroženih sil.

46. člen

Materialno oskrbovanje oboroženih sil organizirajo in izvajajo v mejah določenih pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti.

47. člen

Materialno oskrbovanje oboroženih sil se organizira v skladu z načrtom za uporabo oboroženih sil in z osnovami načrtov za organizacijo, razvoj, graditev in opremljanje oboroženih sil (1., 2. in 3. točka drugega odstavka 20. člena).

Organi federacije organizirajo in izvajajo preskrbovanje oboroženih sil z bojnimi sredstvi.

Preskrbovanje oboroženih sil z drugimi materialnimi sredstvi in opremo, hrano, sanitetno in veterinarsko preskrbo enot, zavodov in štabov oboroženih sil ter storitve organizirajo in izvajajo v mejah določenih pravic in dolžnosti organi federacije, republik, pokrajin in občin po temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.

48. člen

Za materialno oskrbovanje oboroženih sil v miru in v vojni oblikujejo družbenopolitične skupnosti v mejah določenih pravic in dolžnosti potrebne rezerve materialnih sredstev po posebnih predpisih in načrtih.

9. Vojaške zastave, označbe pripadnosti oboroženim silam ter označbe činov in dolžnosti

49. člen

Enote oboroženih sil imajo svoje zastave.

Zastave enot oboroženih sil uvaja in podeljuje vrhovni poveljnik oboroženih sil.

Vojaške pomorske zastave in zastave ranga v vojni mornarici oboroženih sil Jugoslavije se uvajajo s posebnim zveznim zakonom.

50. člen

Pripadniki oboroženih sil nosijo enotno znamenje pripadnosti oboroženim silam Jugoslavije - rdečo peterokrako zvezdo.

Označbe vojaških činov so enotne za jugoslovansko ljudsko armado in teritorialno obrambo.

V vojni nosijo pripadniki oboroženih sil, v miru pa pripadniki teritorialne obrambe, ki opravljajo dolžnosti starešin, pa nimajo čina vojaškega starešine, enotno označbo dolžnosti, ki jo opravljajo.

Uniforme, označbe činov, označbe dolžnosti in označbe pripadnosti rodovom in službam predpisuje vrhovni poveljnik oboroženih sil.

III. poglavje

TEMELJNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV

1. Skupne določbe

51. člen

Delovni ljudje in občani Jugoslavije imajo pravico in dolžnost sodelovati pri graditvi sistema splošne ljudske obrambe in pri pripravah države na obrambo, se usposabljati in učiti za obrambo in zaščito ter za svoje naloge v vojni, se udeleževati oboroženega boja ter drugih oblik odpora, zaščite in reševanja prebivalstva in materialnih dobrin ter izvrševanja drugih, za ljudsko obrambo pomembnih nalog.

52. člen

Delovni ljudje in občani Jugoslavije imajo glede ljudske obrambe tele obveznosti:

1)

vojaško obveznost;

2)

obveznost služiti v civilni zaščiti;

3)

obveznost se usposabljati in učiti za obrambo in zaščito;

4)

delovno obveznost;

5)

materialno obveznost.

Poleg obveznosti iz prvega odstavka tega člena imajo delovni ljudje in občani glede ljudske obrambe tudi druge obveznosti, ki jih predpisuje ta zakon in se nanašajo na izvajanje ukrepov za varnost in zavarovanje tajnosti, na izvrševanje ukrepov civilne zaščite in nalog službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.

53. člen

Delovni ljudje in občani Jugoslavije Izvršujejo svoje pravice in obveznosti glede ljudske obrambe tudi na ozemlju, ki ga sovražnik začasno zasede.

2. Vojaška obveznost

54. člen

Vojaški obveznosti, so ob pogojih, ki so predpisani v zveznem zakonu, zavezani vsi občani Jugoslavije.

3. Obveznost služiti v civilni zaščiti

55. člen

Obveznosti služiti v civilni zaščiti so zavezani vsi občani od dopolnjenega 16. do dopolnjenega 60. leta starosti (moški) oziroma do dopolnjenega 55. leta starosti (ženske).

Obveznost služiti v civilni zaščiti obsega dolžnost služiti v enotah in štabih civilne zaščite in dolžnost varovati in reševati prebivalstvo in materialne dobrine, ki so v nevarnosti zaradi vojnih akcij.

56. člen

Obveznosti služiti v civilni zaščiti niso zavezani:

1)

osebe v službi v stalnem sestavu oboroženih sil;

2)

vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored v oboroženih silah;

3)

pripadniki milice;

4)

nosečnice in ženske z otroki, ki še niso stari sedem let;

5)

osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti.

Ne glede na 4. točko prvega odstavka tega člena so lahko v vojni razporejene v civilno zaščito: zdravnice, inženirke, tehnice in druge neogibne strokovnjakinje, ki imajo otroke, stare manj kot sedem let, če sta jim med opravljanjem dolžnosti v civilni zaščiti zagotovljena nega in varstvo njihovih otrok.

57. člen

Tuji državljani so lahko v vojni poklicani služiti v civilni zaščiti, če to ni v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in pravili mednarodnega prava.

4. Obveznost usposabljanja in pouka za obrambo in zaščito

58. člen

Pravico in dolžnost usposabljati se in se učiti za obrambo in zaščito imajo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vsi občani Jugoslavije od dopolnjenega 15. do dopolnjenega 60. leta starosti (moški) oziroma do dopolnjenega 55. leta starosti (ženske), če so sposobni obiskovati pouk.

Tej obveznosti so zavezani tudi učenci, ki so mlajši kot 15 let, če sta usposabljanje in pouk organizirana in se izvajata v okviru učnega načrta na šoli.

5. Delovna obveznost

59. člen

Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni so delovni obveznosti zavezani ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vsi občani Jugoslavije, ki so dopolnili 16. leto starosti.

Delovna obveznost obsega izvrševanje zadev in nalog temeljnih organizacij Združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in državnih organov ter opravljanje zadev in nalog za oborožene sile in občasno izvrševanje določenega, za obrambo; države pomembnega dela.

Tuji državljani so lahko poklicani na delovno obveznost, če to ni v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in pravili mednarodnega prava.

60. člen

Delovni obveznosti niso zavezane osebe v službi v oboroženih silah, in ne osebe, ki so nesposobne za delo.

61. člen

Ob razglasitvi vojnega stanja in ob neposredni vojni nevarnosti morajo delovni obvezniki ostati na svojih delovnih mestih, če niso, poklicani v službo k oboroženim silam ali razporejeni na kakšno drugo delovno mesto.

Delovni obvezniki, ki so po načrtih za obrambo razporejeni na drugo delovno mesto ali k drugemu organu ali drugi organizaciji, morajo delovno obveznost izpolniti po dobljenem razporedu v svojem stalnem prebivališču ali izven njega.

Ženske, ki imajo otroke, ki še niso stari 15 let, smejo biti razporejene na delo izven svojega stalnega prebivališča le izjemoma in ob pogoju, da jim je med delovno obveznostjo zagotovljena nega in varstvo otrok.

62. člen

Za organizacijo in izvajanje delovne obveznosti v občini, pokrajini in republiki skrbijo pristojni občinski oziroma pokrajinski in republiški organi.

Za neposredno izvrševanje delovne obveznosti v državnem organu oziroma temeljni organizaciji združenega dela in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter družbenopolitični in družbeni organizaciji skrbi predstojnik organa oziroma organ organizacije ali skupnosti.

63. člen

Občasno udeležbo občanov pri delih v zvozi z ljudsko obrambo odreja pristojni občinski organ.

V vojni lahko odredi izjemoma, če to terjajo nujne vojaške potrebe, taka dela v zvezi z ljudsko obrambo vojaški starešina na položaju poveljnika polka ali drugem temu enakem ali višjem komandnem položaju v oboroženih silah.

6. Materialna obveznost

64. člen

Oboroženim silam, civilni zaščiti in službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje družbenopolitičnih skupnosti so občani dolžni dajati za njihove potrebe materialna sredstva, ki so določena v 94. členu tega zakona.

V vojnem stanju so občani dolžni dajati sredstva po prvem odstavku tega člena tudi za potrebe funkcioniranja državnih organov in organizacij, ki imajo poseben pomen za ljudsko obrambo.

Glede evidence za potrebe ljudske obrambe popisanih sredstev občanov in načina jemanja teh sredstev za potrebe oboroženih sil, glede odškodnine za uporabo in povračila škode za poškodovana ali uničena sredstva, vzeta v miru za Jugoslovansko ljudsko armado, se uporabljajo predpisi, ki jih na podlagi pooblastila iz 98. člena tega zakona izda Zvezni izvršni svet.

65. člen

Če ostanejo brez materialnih sredstev, popisanih za potrebe ljudske obrambe, ali postanejo ta sredstva neuporabna oziroma če nastanejo na njih bistvene tehnične spremembe, morajo občani takoj, najpozneje pa v 15 dneh, obvestiti o tem pristojni občinski upravni organ.

66. člen

Materialna obveznost zadeva tudi tuje državljane, ki stalno živijo v Jugoslaviji, razen tistih, ki službujejo pri diplomatskih, konzularnih in drugih predstavništvih tujih držav in mednarodnih organizacij.

67. člen

Za oborožene sile v vojnem stanju je dovoljeno izjemoma rekvirirati hrano, pogonski material, kurivo in druge premičnine iz 94. člena tega zakona, ki neposredno služijo vojaškim potrebam, če so last občanov.

Rekvizicijo lahko odredi vojaški starešina na položaju poveljnika samostojnega bataljona oziroma poveljnika odreda ali na višjem položaju.

Rekvizicijo izvede pristojni občinski organ izjemoma pa jo sme izvesti tudi vojaški starešina iz drugega odstavka tega člena, če je nima možnosti izvesti pristojni občinski organ ali če to terjajo neodložne vojaške potrebe.

Rekvizicija se izvrši proti odškodnini.

68. člen

Način izvajanja rekvizicije, višino odškodnine za rekvirirane stvari ter način njenega izplačila predpiše Zvezni izvršni svet.

IV. poglavje

TEMELJNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI

1. Skupne določbe

69. člen

Pravica in dolžnost temeljnih in drugih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela) je, pripravljati se skladno z zakonom, načrti in odločitvami družbenopolitičnih skupnosti za delo v vojnih razmerah in za obrambo, sodelovati pri obrambi države in izvrševati druge, za ljudsko obrambo pomembne zadeve in naloge.

70. člen

Organizacije združenega dela so dolžne usklajevati načrte in programe svojega razvoja s potrebami ljudske obrambe in z načrti za obrambo države.

Organizacije združenega dela, ki so po oceni občinske skupščine pomembne za ljudsko obrambo, in organizacije, ki jih pristojni organ širše družbenopolitične skupnosti določi kot organizacije posebnega pomena za ljudsko obrambo, so dolžne seznaniti pristojne organe družbenopolitičnih skupnosti z načrti in programi svojega razvoja in ravnati po njihovih zahtevah glede zadovoljitve potreb ljudske obrambe.

Razvojni načrti in programi organizacij združenega dela obsegajo tudi program za zagotovitev materialnih in drugih sredstev, ki so potrebna, da se izvršijo naloge, pomembne za ljudsko obrambo, in načrt za obrambo organizacije.

71. člen

Organizacije združenega dela morajo v svojih splošnih aktih (samoupravni sporazum, statut in drugi splošni akti) določiti delovno področje svojih organov in njihovo odgovornost ter posebne dolžnosti in odgovornosti članov delovne skupnosti v zvezi s pripravami na obrambo in opravljanjem zadev in nalog ljudske obrambe v primeru vojne.

72. člen

Organizacije združenega dela sestavijo svoj načrt za obrambo, ki vsebuje praviloma: načrt vojne proizvodnje oziroma dejavnosti, vojno organizacijo, razpored in mobilizacijo ljudi in sredstev, postopke in ukrepe za primer neposredne vojne nevarnosti ali vojne ter organizacijo enot teritorialne obrambe in civilne zaščito in načrt njihove uporabe za primer vojne.

Organizacije združenega dela so dolžne lastne priprave na obrambo in delo v vojnih razmerah načrtovati in izvrševati v razmerju s svojimi zmogljivostmi ter proizvajalnimi, tehničnimi in drugimi možnostmi.

Organizacije združenega dela so dolžne svoj načrt za obrambo uskladiti z občinskim načrtom za obrambo, organizacije združenega dela posebnega pomena za ljudsko obrambo pa tudi z načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.

Če pristojni občinski organ meni, da priprave organizacije združenega dela niso v razmerju z njenimi možnostmi (drugi odstavek) ali da njen načrt za obrambo ni v skladu z občinskim načrtom za obrambo, mora predlagati občinski skupščini, naj ji določi dolžnosti in naloge v mejah njenih, z zakonom določenih obveznosti.

73. člen

Organizacije združenega dela so dolžne izvrševati odločitve družbenopolitičnih skupnosti, ki se nanašajo na priprave za proizvodnjo in opravljanje storitev v vojni in na druge obveznosti v zvezi s pripravami na področju ljudske obrambe, določene v načrtih družbenopolitičnih skupnosti.

Če obsegajo priprave za proizvodnjo v vojni izdelovanje predmetov oborožitve in vojaške opreme, postavlja delovnim organizacijam naloge Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in nadzoruje njihovo izvajanje.

Pristojni organi ožjih družbenopolitičnih skupnosti lahko postavljajo s soglasjem in strokovno pomočjo Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo organizacijam združenega dela naloge, da se pripravijo za proizvodnjo določenih predmetov oborožitve in vojaške opreme v vojni.

Družbenopolitična skupnost je dolžna zagotoviti organizaciji združenega dela sredstva, potrebna za izvrševanje odločitev in nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, kadar so z njimi organizaciji naložene obveznosti in naloge, ki presegajo meje zadev in nalog njenih lastnih priprav (drugi odstavek 72. člena).

74. člen

Organizacije združenega dela na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti zagotavljajo potrebna sredstva in druge materialne pogoje ter skrbijo za organizacijske in druge ukrepe, ki so nujni za nadaljevanje dela v vojnih razmerah, zlasti pa glede zagotovitve proizvodnje dobrin in opravljanja storitev, ki so pomembne za obrambo države, za hitro in organizirano vključitev v obrambna prizadevanja ter za usposobljenost za zadeve in naloge zaščite in reševanja prebivalstva in materialnih dobrin ter za druge zadeve in naloge, ki so pomembne za obrambo države.

2. Posebne dolžnosti organizacij združenega dela glede prednostne proizvodnje in prednostnih storitev, ki imajo poseben pomen za ljudsko obrambo

75. člen

Organizacije združenega dela so na zahtevo pristojnega organa dolžne izdelovati predvsem predmete oziroma opravljati predvsem storitve, ki imajo poseben pomen za ljudsko obrambo.

Medsebojne pravice in dolžnosti uredita organizacija združenega dela in organ, ki zanj organizacija izdeluje predmete oziroma opravlja storitve iz prvega odstavka tega člena, s pogodbo.

Če se stranki iz drugega odstavka tega člena ne moreta sporazumeti, odloči o spornem vprašanju posebna arbitraža, ki jo sestavljajo trije člani. Po enega člana arbitraže določita stranki, tretjega člana pa imenuje Zvezni izvršni svet. Odločba arbitraže je izvršljiva.

Zvezni izvršni svet določa predmete oziroma storitve, ki imajo poseben pomen za ljudsko obrambo, ter organe, ki smejo zahtevati prednostno proizvodnjo in prednostne storitve.

76. člen

Organizacije združenega dela, ki izdelujejo predmete posebnega pomena za ljudsko obrambo ali so za tako proizvodnjo usposobljene, ne smejo brez soglasja Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo prodati, prenesti ali kako drugače odtujiti posameznih osnovnih sredstev, ki so namenjena za tako proizvodnjo, in ne spremeniti obstoječe tehnološke proizvajalne celote.

Če Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ne da soglasja iz prvega odstavka tega člena, mora federacija povrniti organizaciji združenega dela dejansko škodo, ki jo zaradi tega pretrpi.

Organizacije iz prvega odstavka tega člena določi Zvezni izvršni svet.

77. člen

Organizacije združenega dela na področju cestnega, železniškega, zračnega, morskega in rečnega prometa morajo ob neposredni vojni nevarnosti ali ob napadu na državo, kakor tudi pri vsaki mobilizaciji oboroženih sil opravljati predvsem prevoze za oborožene sile.

Ob nevarnosti za mir in varnost na svetu so organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena dolžne opravljati tudi prevoze, ki jih odredijo pristojni organi.

Zvezni izvršni svet je pooblaščen, da izda natančnejše predpise o prevozih iz prvega in drugega odstavka tega člena in da določi način plačevanja prevoznih stroškov.

3. Posebne dolžnosti organizacij združenega dela, ki izdelujejo predmete oborožitve in vojaške opreme

78. člen

Organizacije združenega dela, ki izdelujejo predmete oborožitve in vojaške opreme oziroma so za takšno proizvodnjo usposobljene, načrtujejo in izdelujejo predmete oborožitve in vojaške opreme za oborožene sile države na podlagi zahtev, ki jim jih postavi Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo.

79. člen

Za uvoz predmetov oborožitve in vojaške opreme za oborožene sile in za izvoz predmetov oborožitve in vojaške opreme domačega izdelka v tujino je potrebno poprejšnje dovoljenje Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v skladu z odlokom Zveznega izvršnega sveta.

Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo opravlja kontrolo nad kakovostjo predmetov oborožitve in vojaške opreme za oborožene sile, zagotavljajoč njihovo unifikacijo, ter kontrolo nad kakovostjo takšnih predmetov za izvoz.

Zvezni sekretar za ljudsko obrambo določa, kateri predmeti spadajo v oborožitev in vojaško opremo, in izda natančnejše predpise o načinu preverjanja brezhibnosti predmetov oborožitve in vojaške opreme, namenjenih za uporabo v oboroženih silah, in varnosti pri njihovi uporabi in načinu nabave predmetov oborožitve in vojaške opreme od proizvajalcev v državi in iz tujine, ter predpise o tehničnem vzdrževanju predmetov oborožitve in vojaške opreme ter njihovi evidenci in jemanju iz uporabe.

80. člen

Organizacija združenega dela, ki izdeluje predmete oborožitve in vojaške opreme ali je za takšno proizvodnjo usposobljena, ne sme brez soglasja Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo prodati, prenesti ali kako drugače odtujiti za takšno proizvodnjo namenjenih osnovnih sredstev niti spremeniti obstoječe tehnološke proizvajalne celote.

Če Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ne da soglasja iz prvega odstavka tega člena, je federacija dolžna organizaciji združenega dela povrniti dejansko škodo, ki jo ta zaradi tega pretrpi.

81. člen

Če se organizacija združenega dela, ki izdeluje predmete oborožitve in vojaške opreme oziroma je za takšno proizvodnjo usposobljena, odpravi ali preneha, je organ, ki izvaja ta postopek, dolžan ponuditi osnovna sredstva, ki so namenjena za proizvodnjo predmetov oborožitve in vojaške opreme, Zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo.

Če Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo prevzame osnovna sredstva iz prvega odstavka tega člena, mora nadomestiti organizaciji združenega dela njihovo, ob prevzemu neodpisano knjigovodsko vrednost.

82. člen

Sredstva amortizacije, ki se obračunavajo za osnovna sredstva, katera pomenijo zmogljivosti za proizvodnjo predmetov oborožitve in vojaške opreme iz 80. člena tega zakona, je dovoljeno uporabiti edinole za nadomestitev in modernizacijo teh osnovnih sredstev ter za nabavo novih osnovnih sredstev, da se razširijo obstoječe zmogljivosti.

83. člen

Če organizacija združenega dela ne uporablja sredstev, ki so namenjena za proizvodnjo predmetov oborožitve in vojaške opreme, lahko zvezni sekretar za ljudsko obrambo v skladu z načrtom Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo o njihovi uporabi odredi, da jih mora odstopiti drugi organizaciji.

V primeru iz prvega odstavka tega člena se organizaciji združenega dela povrne dejanska škoda.

84. člen