Zakon o vojaški dolžnosti (ZVojD)

742. Zakon o vojaški dolžnosti

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

U K A Z o razglasitvi zakona o vojaški dolžnosti

Razglaša se zakon o vojaški dolžnosti, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na seji Družbenopolitičnega zbora dne 18. aprila 1991, na seji Zbora občin dne 17. aprila 1991, na seji Zbora združenega dela dne 18. aprila 1991 in na skupni seji dne 18. aprila 1991.

Št. 0100-333/91

Ljubljana, dne 18. aprila 1991.

Predsednik Milan Kučan 1. r.

ZAKON o vojaški dolžnosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Vojaško dolžnost izvršujejo v miru in v vojni moški državljani pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Pri izvrševanju vojaške dolžnosti v skladu s tem zakonom lahko sodelujejo tudi ženske.

2. člen

Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervnem sestavu.

Naborna dolžnost velja za vse moške državljane, dolžnost služenja vojaškega roka ter služenja v rezervnem sestavu pa za tiste, ki so sposobni za vojaško službo.

Državljani imajo pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

3. člen

Državljan, za katerega velja vojaška dolžnost, je vojaški obveznik. Med trajanjem vojaške dolžnosti je državljan:

-

nabornik med naborno dolžnostjo;

-

vojak med služenjem vojaškega roka;

-

vojak v rezervi, rezervni podčastnik, rezervni častnik ali rezervni vojaški uslužbenec, dokler traja dolžnost služiti v rezervni sestavi.

4. člen

Vojaška dolžnost nastane, ko državljan izpolni s tem zakonom določeno starost.

Vojaškemu obvezniku vojaška dolžnost preneha:

-

ko dopolni starost, določeno s tem zakonom;

-

če je ocenjen za nesposobnega za vojaško službo;

-

če mu preneha državljanstvo.

Vojaška dolžnost preneha državljanu, ki uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti, z dnem, ko opravi civilno službo v skladu s tem zakonom.

5. člen

Vojaški obveznik postane vojaška oseba, ko stopi v vojaško enoto oziroma vojaški zavod oboroženih sil. Vojaška oseba preneha biti, ko je odpuščen iz vojaške enote oziroma iz vojaškega zavoda.

Vojaški obveznik postane vojaška oseba tudi z dnem, ko vstopi v organ ali enoto, v kateri se po tem zakonu šteje opravljanje dolžnosti za vojaško službo, ter preneha biti vojaška oseba z dnem, ko je odpuščen iz takega organa ali enote.

Vojaški obveznik je med izvrševanjem vojaške dolžnosti, če ga pokliče pristojni organ, glede pravic in dolžnosti izenačen z vojaško osebo, in sicer:

1.

od odhoda iz stanovanja do vrnitve v stanovanje v kraju stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če je začasno prebivališče prijavil pristojnemu organu (v nadaljnjem besedilu: kraj stalne nastanitve oziroma začasne nastanitve);

2.

če biva v tujini, pri prihodu od državne meje do kraja, v katerem se mora priglasiti pristojnemu organu, pri vrnitvi pa od kraja, v katerem je izvršil vojaško dolžnost, zaradi katere je bil poklican, do državne meje.

6. člen

Upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, ter drugi upravni in vojaški organi ter organi za notranje zadeve organizirajo in skrbijo v skladu s tem zakonom za izvajanje vojaške dolžnosti na območju Republike Slovenije. Določene naloge vojaške dolžnosti lahko opravljajo za območje več občin tudi organizacijske enote republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

II. VOJAŠKA EVIDENCA

7. člen

O vojaških obveznikih se vodi vojaška evidenca.

Vojaško evidenco vseh vojaških obveznikov z območja občine vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. Vojaško evidenco rezervnih častnikov in rezervnih vojaških uslužbencev vodi tudi republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

Vojaški obvezniki se vodijo v vojaški evidenci po kraju njihove stalne nastanitve.

Vojaško evidenco vojaških obveznikov, ki bivajo v tujini dlje kot eno leto, vodijo pristojna konzularna ali diplomatska predstavništva.

Vojaški obvezniki se vpisujejo v vojaško evidenco v letu, v katerem dopolnijo 17 let starosti.

Ne glede na prejšnji odstavek se vpiše v vojaško evidenco vojaški obveznik, dokler traja vojaška dolžnost, če iz kateregakoli razloga ni bil v evidenco vpisan, ko je dopolnil 17 let starosti.

8. člen

V vojaški evidenci se o vojaškem obvezniku vodijo podatki: enotna matična številka, priimek, osebno ime in ime enega izmed staršev, kraj in občina ter republika oziroma država rojstva, državljanstvo, podatki o stalni oziroma začasni nastanitvi, poklicu in šolski izobrazbi, zaposlitvi, naslovu staršev ali skrbnika, naboru, služenju vojaškega roka, služenju v rezervni sestavi, vojaških šolah in tečajih, napredovanju in poviševanju, izgubi čina ali razreda, odlikovanjih, bivanju v tujini nad tri mesece, oceni v vojaški službi, podatki iz kazenske evidence, podatki o posebnih znanjih in veščinah ter o zdravstveni sposobnosti za vojaško službo in za določitev dolžnosti v oboroženih silah. Osebni podatki o vojaškem obvezniku v vojaški evidenci se uničijo, ko mu preneha vojaška dolžnost.

Osebne podatke iz prejšnjega odstavka zbirajo, uporabljajo in hranijo ter o njih vodijo zbirke podatkov upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, za vse vojaške obveznike. Poveljstva, enote in zavodi oboroženih sil ter organi za notranje zadeve, pa vodijo podatke za vojaške obveznike, ki so pri njih v vojaški službi, oziroma za obveznike, ki imajo pri njih vojni razpored. Podatke za vojaško evidenco vodijo in uporabljajo tudi organi in organizacije za obveznike, ki v skladu s tem zakonom namesto vojaškega roka v teh organizacijah opravljajo civilno službo.

Državni organi, zavodi in druge organizacije ter poveljstva, ki zbirajo ali hranijo osebne podatke o vojaških obveznikih iz prvega odstavka tega člena, so dolžni te podatke dati upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve.

Vojaški obveznik ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih v vojaški evidenci o njem vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

9. člen

Državni organi, podjetja, zavodi in druge organizacije so dolžne upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve, dati na njihovo zahtevo podatke o zdravstvenem stanju in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za ocenitev njihove sposobnosti za vojaško službo in določitev rodu, službe ter dolžnosti v oboroženih silah.

O spremembah osebnih podatkov ter stanj, do katerih je prišlo zaradi odločitve pristojnega organa, mora ta organ v petnajstih dneh o nastali spremembi obvestiti upravni organ občine, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi obveznika v vojaški evidenci:

1.

o spremembi osebnega imena in o prenehanju državljanstva organ, ki je izdal o tem pravnomočno odločbo oziroma organ, ki je sprejel izjavo o spremembi osebnega imena;

2.

pristojno sodišče o uvedbi, ustavitvi ali prekinitvi kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, o pravnomočni obsodbi zaradi kaznivega dejanja na kazen mladoletniškega zapora ali nepogojno kazen zapora, o pravnomočno izrečenem zavodskem vzgojnem ukrepu ali o varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstveni organizaciji ter obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov v zdravstveni ali drugi specializirani organizaciji ter o napotitvi na prestajanje kazni mladoletniškega zapora ali zapora;

3.

o odpustu s prestajanja kazni zapora ali mladoletniškega zapora organ oziroma ustanova, ki je vojaškega obveznika odpustila s prestajanja kazni;

4.

o smrti vojaškega obveznika ali o razglasitvi pogrešanega vojaškega obveznika za mrtvega; matičar, ki je vpisal o tem podatek v mrliško matično knjigo.

Pristojno sodišče sporoča pristojnim organom podatke o uvedbi, ustavitvi ali prekinitvi postopka iz 2. točke prejšnjega odstavka le za vojaške obveznike, ki še niso odslužili vojaškega roka.

10. člen

Vojaški obveznik mora v petnajstih dneh po nastanku spremembe prijaviti upravnemu organu občine, pristojnemu za obrambne zadeve, spremembo zdravstvenega stanja, ki je pomembna za oceno sposobnosti za vojaško službo, pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacij, sklenitev in prenehanje delovnega razmerja oziroma vrsto in kraj opravljanja samostojne dejavnosti, spremembo kraja stalne oziroma začasne nastanitve in vrnitev s služenja vojaškega roka oziroma opravljanja nadomestne civilne službe.

Vojaški obveznik mora prijaviti bivanje v tujini, daljše kot tri mesece, v petnajstih dneh pred odhodom, vrnitev iz tujine pa v petnajstih dneh po prihodu v kraj stalne nastanitve.

11. člen

Vojaški obvezniki, ki so vpisani v vojaško evidenco, dobijo vojaško knjižico.

Vojaška knjižica je javna listina, ki nadomešča osebno izkaznico, dokler je vojaški obveznik v vojaški službi. Z njo dokazuje izvršitev vojaške dolžnosti.

Vojaško knjižico izda upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi vojaškega obveznika v vojaški evidenci.

Ne glede na prejšnji odstavek izda vojaško knjižico vojaška šola gojencem, ki je prej niso dobili, oziroma gojencem, ki so jo izgubili ali ostali kako drugače brez nje. Pooblaščene enote ali zavodi oboroženih sil izdajo vojaško knjižico vojakom, ki med služenjem vojaškega roka vojaško knjižico izgubijo ali ostanejo kako drugače brez nje.

Vojaško knjižico je prepovedano odnesti iz države, jo uničiti ali odsvojiti.

Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, izda podrobnejše predpise o vodenju vojaške evidence ter vsebini vojaške knjižice.

III. NABOR

12. člen

Naborna dolžnost obsega dolžnost izvrševati obveznosti v zvezi z vojaško evidenco. Med naborom mora nabornik na posamičen ali splošni poziv priti:

1.

na zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave, da se ugotovi njegova sposobnost za vojaško službo;

2.

na nabor;

3.

nastopiti vojaški rok;

4.

izvrševati druge, s tem zakonom predpisane obveznosti.

Naborna dolžnost nastane v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 17 let. Ta dolžnost traja, dokler nabornik ne nastopi vojaškega roka oziroma do njegove prevedbe v rezervni sestav, če je dolžnost služenja vojaškega roka uredil kako drugače. Naborna dolžnost preneha tudi, če je državljanu prenehala vojaška dolžnost po tem zakonu.

13. člen

Zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave nabornikov praviloma opravljajo na zahtevo upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, pooblaščene zdravstvene organizacije ter pooblaščeni zdravstveni delavci. Pooblastilo po tem členu daje republiški upravni organ, pristojen za zdravstvo, na predlog republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

Nabornik, ki je zaradi telesne ali psihične prizadetosti oziroma druge bolezni očitno nesposoben za vojaško službo, se ne kliče na zdravniške in druge preglede, preiskave in nabor. Njegova nesposobnost za vojaško službo se ugotavlja na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije, ki ne sme biti starejša od šestih mesecev.

14. člen

Nabor se praviloma opravi v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 18 let.

Nabornik gre lahko na nabor, če to sam zahteva, v koledarskem letu, v katerem dopolni 17 let.

15. člen

Nabor opravljajo naborne komisije.

Naborne komisije imenuje republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, za območje ene ali več občin.

Naborno komisijo sestavljajo predsednik, ki je praviloma civilna oseba, zdravnik ter določeno število članov, med katerimi mora biti tudi predstavnik občine, v kateri se opravlja nabor.

Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko imenuje tudi stalne naborne komisije.

16. člen

Na naboru naborna komisija ocenjuje sposobnost nabornika za vojaško službo ter določi rod oziroma službo, v kateri bo nabornik služil vojaški rok. Naborna komisija mu praviloma določi tudi vojaško evidenčno dolžnost, za katero se bo usposobil med vojaškim rokom. Pri tem upošteva njegova splošna in posebna znanja ter želje in potrebe oboroženih sil.

Na naboru naborna komisija izbere tudi nabornike, ki se bodo med vojaškim rokom usposabljali v organih za notranje zadeve. Za usposabljanje v organih za notranje zadeve je lahko izbran nabornik, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za pripadnike rezervnega sestava organov za notranje zadeve.

17. člen

Naborna komisija ocenjuje sposobnost vsakega nabornika za vojaško službo na podlagi izvidov predhodnih zdravniških in drugih pregledov ter preiskav in na podlagi zdravniškega pregleda pri naboru.

Ocena naborne komisije je lahko:

1.

sposoben za vojaško službo;

2.

delno sposoben za vojaško službo;

3.

začasno nesposoben za vojaško službo za eno do štirih let;

4.

nesposoben za vojaško službo.

Ocena, da je nabornik sposoben za določeno vojaško evidenčno dolžnost, se sme dati samo na podlagi zdravniških izvidov in drugih pregledov ter preiskav v določenem zdravstvenem zavodu. Vojaške evidenčne dolžnosti po tem odstavku določi republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, določene zdravstvene zavode pa republiški upravni organ, pristojen za zdravstvo, na predlog republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

18. člen

Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, mora priti znova na nabor po preteku dobe, za katero je ocenjen kot začasno nesposoben.

Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo za čas, daljši od koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, se prevede v rezervni sestav. Njegova sposobnost za vojaško službo se nato ocenjuje kot za obveznike v rezervnem sestavu.

Nabornik je lahko iz istih razlogov le dvakrat ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo. Pri tretjem naboru naborna komisija dokončno oceni njegovo sposobnost za vojaško službo.

19. člen

Med trajanjem naborne dolžnosti se izberejo tudi naborniki za gojence šol za rezervne častnike na podlagi njihovega soglasja.

Nabornike iz prejšnjega odstavka izbere komisija, ki jo imenuje republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na predlog komisije občine, v kateri se vodijo predlagani naborniki v vojaški evidenci.

20. člen

Rod, službo, oziroma vojaško evidenčno dolžnost, določeno ob naboru, lahko naborna komisija spremeni, po kriterijih, ki jih določi republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, če je to potrebno zaradi popolnitve oboroženih sil, spremembe nabornikovega zdravstvenega stanja, pozneje pridobljene strokovne izobrazbe ali spremembe njegovega poklica.

Za enote, zavode in vojaške evidenčne dolžnosti I. kategorije se lahko določi le nabornik, za katerega je dal soglasje republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

21. člen

Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, izda podrobnejše predpise o merilih za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, sestavi in načinu dela nabornih komisij ter enotah, službah in vojaško evidenčnih dolžnostih I. kategorije.

Način izvajanja zdravstvenih in drugih pregledov ter preiskav v zvezi z vojaško dolžnostjo ureja republiški upravni organ, pristojen za zdravstvo, v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve.

IV. SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA

22. člen

Vojaški rok traja 7 mesecev.

Predsedstvo Republike Slovenije praviloma odloči, da se vojaki odpustijo s služenja vojaškega roka do 30 dni pred potekom roka iz prejšnjega odstavka, če bojna pripravljenost oboroženih sil to dovoljuje.

Vojaški rok začne teči z dnem, ko nabornik postane vojaška oseba.

23. člen

Vojaški rok se služi v vojaških enotah in zavodih oboroženih sil. Za služenje vojaškega roka se šteje tudi usposabljanje v določenih enotah organov za notranje zadeve za opravljanje nalog v rezervnem sestavu teh organov.

Za vojaške enote in zavode oboroženih sil se štejejo tudi enote in zavodi teritorialne obrambe.

Vojaki, ki služijo vojaški rok v enotah in zavodih iz prejšnjega odstavka, praviloma opravijo temeljno usposabljanje za vojaške dolžnosti v šolskih centrih teritorialne obrambe, drugi del vojaškega roka pa v enotah teritorialne obrambe. Med služenjem vojaškega roka nosijo uniformo teritorialne obrambe. Pravice in dolžnosti vojakov na služenju vojaškega roka v teritorialni obrambi so enake kot pravice in dolžnosti vojakov, ki služijo vojaški rok v drugih vojaških enotah in zavodih.

Programe usposabljanja, enote, zavode in šolske centre teritorialne obrambe, v katerih se služi vojaški rok, določa republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

24. člen

Vojaški obvezniki, ki se med vojaškim rokom usposabljajo v organih za notranje zadeve, opravijo temeljno usposabljanje v učnih centrih za notranje zadeve, drugi del usposabljanja pa v enotah organov za notranje zadeve.

Vojaški obvezniki iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge, ki jih določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, pri čemer ne morejo samostojno izvajati pooblastil pooblaščene uradne osebe. Vojaški obvezniki imajo med vojaškim rokom pravice in dolžnosti kot vojaki, ki služijo vojaški rok v vojaških enotah in zavodih razen, če s tem zakonom ni določeno drugače. Med usposabljanjem v času vojaškega roka nosijo uniforme pripadnikov rezervnega sestava organov za notranje zadeve.