Uredba o Regijskem parku Pohorje

224. Uredba o Regijskem parku Pohorje

Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o Regijskem parku Pohorje

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

(1)

S to uredbo se ovršje masiva Pohorje zavaruje kot Regijski park Pohorje (v nadaljnjem besedilu: regijski park).

(2)

Ta uredba določa meje regijskega parka, varstvena območja, pravila ravnanja, varstvene režime, razvojne usmeritve in način njihovega uresničevanja, način izvajanja ustanoviteljskih pravic in obveznosti, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana s cilji in nameni te uredbe.

2. člen

(cilji in nameni)

(1)

Varstveni cilji regijskega parka so ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih ter zavarovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, ohranitev najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ter ohranitev krajinske pestrosti in značilnosti krajine.

(2)

Razvojni cilji regijskega parka so razvoj naravovarstveno sprejemljivih gospodarskih dejavnosti, ki so skladne s krajevno tradicijo območja, kulturno dediščino, naravi prijaznih športnih, rekreacijskih dejavnosti, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja.

(3)

Nameni zavarovanja regijskega parka so ohranitev edinstvene naravovarstvene vrednosti ovršja Pohorja, doseganje varstvenih in razvojnih ciljev ter zagotovitev aktivnega upravljanja območja, prispevek k ohranjanju kulturne dediščine ter omogočanje izobraževanja, raziskovanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja regijskega parka z urejanjem in vzdrževanjem infrastrukture za obiskovanje.

II. OPIS, VARSTVENA OBMOČJA IN MEJE REGIJSKEGA PARKA

3. člen

(opis regijskega parka)

(1)

Regijski park obsega dele območij občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Območje leži pretežno na nadmorskih višinah nad 1200 m in zavzema 52 km2 površin.

(2)

Za regijski park, ki obsega ovršje masiva Pohorja, sta značilni izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi. Poseben in pester rastlinski ter živalski svet omogočajo neprepustna silikatna podlaga, razgiban relief, bogato omrežje površinskih voda ter razpon nadmorskih višin do nekaj več kot 1500 m.

4. člen

(varstvena območja)

(1)

Regijski park obsega prvo in drugo varstveno območje.

(2)

Prvo varstveno območje je naravovarstveno najpomembnejše ter je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot, prvobitnih naravnih območij rastlinskih in živalskih vrst, njihovih osebkov in habitatov, naravnega razvoja ekosistemov in naravnih procesov ter značilne krajine.

(3)

Drugo varstveno območje je območje, prednostno namenjeno ohranitvi in izboljšanju stanja narave in značilne krajine, trajnostni rabi naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva, trajnostnemu gospodarjenju z divjadjo na način, da je to za naravo čim manj moteče ter naravovarstveno sprejemljivim gospodarskim dejavnostim.

5. člen

(meje regijskega parka in varstvenih območij)

(1)

Meje regijskega parka in varstvenih območij so določene s to uredbo na podlagi občinskih mej, namenske rabe prostora, zemljiškokatastrskega načrta in digitalnih topografskih kart ter ortofoto posnetkov.

(2)

Meje iz prejšnjega odstavka se hranijo kot elektronski podatek o zavarovanih območjih v registru naravnih vrednot pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3)

Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcela), ki določajo meje regijskega parka, je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(4)

Meje iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazane na publikacijski karti v merilu 1: 80.000, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.

III. RAZVOJNE USMERITVE IN UKREPI

6. člen

(razvojne usmeritve za spodbujanje trajnostnega razvoja)

(1)

Na območju regijskega parka se spodbuja trajnosten, torej s cilji ohranjanja narave in krajine, sprejemljiv razvoj ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnosti lokalnega prebivalstva. Omogoča naj se razvoj inovativnih ter naravi prijaznih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine se omogoča celostno ohranjanje kulturne dediščine vključno z njenim družbenim in simbolnim pomenom.

(2)

Trajnostni razvoj iz prejšnjega odstavka se skladno s cilji regijskega parka uresničuje z:

1.

uporabo ustreznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri, ki omogočajo ohranjanje naravnih procesov v ekosistemu in njihovo obnovljivost ter ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov, naravnih vrednot, značilne krajine ter ohranjanje varovanih vrednot kulturne dediščine;

2.

spodbujanjem naravi prijaznega kmetovanja, ki ohranja naravo in značilno krajino, omogoča razvoj in ohranitev kmetij;

3.

sonaravnim gospodarjenjem z vodo, gozdom, divjadjo in ribami na način, ki omogoča ohranjanje biotske raznovrstnosti;

4.

izobraževanjem o pomenu in ohranjanju narave;

5.

spodbujanjem naravi prijaznega turizma, rekreacije in izobraževanja, ki omogočajo doživljanje in spoznavanje narave ter kulturne dediščine, pri čemer so obiskovalci usmerjeni na ekološko manj občutljiva območja;

6.

urejanjem prostora tako, da se ohranjajo narava, značilnosti krajine in varovane vrednote kulturne dediščine;

7.

ohranjanjem poseljenosti v okoliškem območju tako, da se omogočajo dopolnilne dejavnosti in nova delovna mesta;

8.

povezovanjem in spodbujanjem kmetijskih, turističnih, rekreacijskih, obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti;

9.

spodbujanjem proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali z razvojem znamke regijskega parka;

10.

razvojem parkovne infrastrukture in podporo projektom za ohranjanje naravovarstvene vrednosti območja, predstavljanjem in interpretacijo regijskega parka ter s podporo ozaveščanju in izobraževanju javnosti in lokalnega prebivalstva.

7. člen

(ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev)

(1)

Razvojne usmeritve iz drugega odstavka prejšnjega člena se uresničujejo zlasti s:

-

sodelovanjem in vključevanjem lokalnega prebivalstva, lastnikov zemljišč na območju regijskega parka in občin pri upravljanju regijskega parka, pridobivanju finančnih sredstev, pa tudi z različnimi razvojnimi programi iz občinskih, državnih in mednarodnih virov;

-

pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne ter izobraževalne projekte, usklajene z varstvenimi in razvojnimi cilji regijskega parka;

-

obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih občin in države;

-

strokovno pomočjo, izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem lokalnega prebivalstva in lastnikov zemljišč v območju regijskega parka za aktivno vključevanje v osnovne in dopolnilne dejavnosti v regijskem parku.

(2)

V regijskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so v skladu s programi ter varstvenimi in razvojnimi cilji regijskega parka.

IV. VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA

8. člen

(splošni varstveni režim)

(1)

V regijskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanja lahko izvajajo v obsegu, času in na način, ki so v skladu z varstvenimi cilji in varstvenimi režimi iz te uredbe.

(2)

Na območju regijskega parka je prepovedano:

1.

izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju regijskega parka in zato negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

2.

izvajati posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;

3.

izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za regijski park značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske vzorce;

4.

naseljevati ali gojiti tujerodne rastlinske in živalske vrste;

5.

izvajati pašo živali zunaj za to določenih območij planin ali brez pašnih redov;

6.

v komercialne namene odvzemati iz narave rastline prosto živečih vrst in njihove plodove, vključno z glivami, razen drevja;

7.

taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostore za piknike ter objekte in naprave za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalne prikolice oziroma druga začasna bivalna vozila in objekte zunaj za to urejenih in v načrtu upravljanja ter v prostorskih aktih določenih območij;