Akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za...

2888. Akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje

Na podlagi tretjega odstavka 19. člena Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/22) Agencija za energijo izdaja

A K T
o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

S tem aktom se določa regulacija cene toplote, ki temelji na oblikovanju izhodiščne cene toplote.

(2)

S tem aktom se določajo:

-

vrste in merila za določitev upravičenih stroškov;

-

elementi izhodiščne cene toplote, ki vključujejo fiksni in variabilni del;

-

način oblikovanja izhodiščne cene toplote in razlogi za njeno spremembo;

-

merila oziroma mehanizem za prilagajanje posameznih elementov izhodiščne cene toplote spremembam upravičenih stroškov;

-

vrste podatkov, oblika in način posredovanja podatkov, potrebnih za določitev upravičenih stroškov in izhodiščne cene toplote.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 3. členu Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/22; v nadaljnjem besedilu: ZOTDS), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:

– dejavnost distribucije toplote:	pomeni izvajanje dejavnosti distribucije toplote z ali brez lastne proizvodnje toplote;
– dejavnost proizvodnje toplote:	pomeni izvajanje dejavnosti proizvodnje toplote v pravni ali fizični osebi, ki je ločena od pravne ali fizične osebe, ki izvaja dejavnost distribucije toplote;
– distributer:	pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnost distribucije toplote in toploto kupuje od druge pravne ali fizične osebe;
– distributer z lastno proizvodnjo toplote:	pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnost distribucije toplote in v isti pravni ali kot fizična oseba zagotavlja tudi proizvodnjo toplote;
– dobavljena toplota:	je toplota, dobavljena po distribucijskem sistemu odjemalcem, ali dobavljena toplota distributerju od proizvajalca toplote;
– izhodiščna cena toplote:	je izračunana stroškovna cena, ki je razdeljena na variabilni in na fiksni del in jo v skladu z določbami tega akta na podlagi upravičenih stroškov oblikuje distributer z lastno proizvodnjo toplote, distributer ali reguliran proizvajalec toplote;
– obračunska moč:	je zakupljena in nastavljena moč na prevzemnem mestu, ki omogoča meritev količin prevzema toplote in omejitev toplotne moči na nastavljeno obračunsko moč, ki je lahko enaka ali manjša od nazivne toplotne moči vgrajenih toplotnih naprav distributerja ali odjemalca toplote (v nadaljnjem besedilu: odjemalec) v skladu z dejanskim stanjem vgrajenih toplotnih naprav ali projektom izvedenih del strojnih inštalacij. Obračunsko moč ob nastavitvi dogovorjene vrednosti z zapisnikom potrdi pooblaščena oseba proizvajalca toplote ali distributerja;
– proizvajalec toplote:	je pravna ali fizična oseba, ki dobavlja toploto distributerju in je lahko reguliran ali nereguliran proizvajalec toplote.

II. REGULIRANJE IZHODIŠČNE CENE TOPLOTE

3. člen

(reguliranje cene toplote za distribucijske sisteme, na katere je priključenih manj kot 500 gospodinjskih odjemalcev)

(1)

Distributer z lastno proizvodnjo toplote in distributer, ki izvajata gospodarsko javno službo (v nadaljnjem besedilu: GJS) distribucije toplote na sistemu, na katerem je priključenih manj kot 500 gospodinjskih odjemalcev, morata Agencijo za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) za posamezno leto najkasneje do 1. oktobra tekočega koledarskega leta obvestiti, ali bo cena toplote za daljinsko ogrevanje v naslednjem koledarskem letu regulirana v skladu s tem aktom.

(2)

Če distributerja iz prejšnjega odstavka agencije ne obvestita pravočasno, se šteje, da cena toplote za daljinsko ogrevanje za distribucijske sisteme, na katere je priključenih manj kot 500 gospodinjskih odjemalcev, ni regulirana.

(3)

Agencija do 31. januarja posameznega leta objavi seznam distribucijskih sistemov toplote, katerih cena toplote za daljinsko ogrevanje je regulirana v skladu s tem aktom.

4. člen

(upravičeni stroški)

(1)

Reguliranje izhodiščne cene toplote se izvaja na podlagi upravičenih stroškov, ki se delijo na upravičene variabilne in upravičene fiksne stroške. Izhodiščna cena toplote se izračunava ločeno za distribucijo toplote z lastno proizvodnjo toplote, distribucijo toplote brez lastne proizvodnje toplote in ločeno za proizvodnjo toplote.

(2)

Upravičeni stroški so stroški, ki so nujni za opravljanje GJS dejavnosti distribucije toplote ali proizvodnje toplote in so posledica opravljanja navedenih dejavnosti.

5. člen

(struktura cene)

(1)

Tarifna postavka toplote, ki jo distributer z lastno proizvodnjo toplote ali distributer zaračuna odjemalcem, je sestavljena iz variabilnih in fiksnih tarifnih postavk in je opredeljena v sistemskih obratovalnih navodilih.

(2)

Tarifna postavka toplote reguliranega proizvajalca toplote je sestavljena iz:

-

variabilnega dela, ki se zaračunava kot cena za dobavljeno toploto v EUR/MWh, in

-

fiksnega dela, ki se zaračunava kot cena za obračunsko moč v EUR/MW/leto

in ne vsebuje dodatkov, davkov, taks in trošarin na ceno toplote.

6. člen

(reguliranje izhodiščne cene distribucije toplote z lastno proizvodnjo toplote)

(1)

Upravičeni variabilni stroški zajemajo:

1.

stroške energentov;

2.

stroške nabavljene toplote;

3.

stroške energije za obratovanje proizvodnih naprav ter naprav, ki omogočajo delovanje distribucijskega sistema;

4.

stroške medija za prenos toplote;

5.

stroške emisijskih kuponov CO₂.

(2)

Upravičeni fiksni stroški zajemajo vse ostale stroške obratovanja distribucijskega in proizvodnega sistema, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, in sicer:

1.

stroške materiala;

2.

stroške storitev;

3.

stroške dela;

4.

amortizacijo;

5.

druge odpise vrednosti;

6.

druge poslovne odhodke (stroške) in druge odhodke;

7.

odhodke financiranja in dobiček za zagotavljanje zakonskih rezerv.

7. člen

(reguliranje izhodiščne cene distribucije toplote brez lastne proizvodnje toplote)

(1)

Upravičeni variabilni stroški zajemajo naslednje stroške:

1.

stroške nabavljene toplote;

2.

stroške energije za obratovanje naprav na distribucijskem sistemu;

3.

stroške medija za prenos toplote.

(2)

Upravičeni fiksni stroški zajemajo vse ostale stroške obratovanja distribucijskega sistema, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, in sicer:

1.

stroške materiala;

2.

stroške storitev;

3.

stroške dela;

4.

amortizacijo;

5.

druge odpise vrednosti;

6.

druge poslovne odhodke (stroške) in druge odhodke;

7.

odhodke financiranja in dobiček za zagotavljanje zakonskih rezerv.

8. člen

(reguliranje izhodiščne cene proizvodnje toplote)

(1)

Upravičeni variabilni stroški zajemajo naslednje stroške:

1.

stroške energentov;

2.

stroške energije za obratovanje naprav pri proizvodnji toplote ter naprav, ki omogočajo dobavo toplote distributerju;

3.

stroške medija za prenos toplote;

4.

stroške emisijskih kuponov CO₂.

(2)

Upravičeni fiksni stroški zajemajo vse ostale stroške obratovanja proizvodnega sistema, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, in sicer:

1.

stroške materiala;

2.

stroške storitev;

3.

stroške dela;

4.

amortizacijo;

5.

druge odpise vrednosti;

6.

druge poslovne odhodke (stroške) in druge odhodke;

7.

odhodke financiranja in dobiček za zagotavljanje zakonskih rezerv.

9. člen

(merila za določitev upravičenih stroškov)

(1)

Pri določitvi upravičenih stroškov se upoštevajo podatki o stroških in odhodkih v skladu z okvirom računovodskega poročanja ob upoštevanju meril, določenih v tem členu.

(2)

Med stroške energentov se vključujejo stroški, ki predstavljajo nakupno ceno energentov, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredne stroške nabave. Nakupna cena energenta se prizna največ do višine, ki se doseže ali bi se dosegla v enakih ali primerljivih okoliščinah na trgu za posamezni energent. V primeru lastnih zalog energentov se upravičeni stroški energentov priznajo do višine njihove povprečne knjigovodske vrednosti.

(3)

Stroški energije za obratovanje naprav so stroški porabljene energije pri proizvodnji toplote ali pri distribuciji toplote, ki vključujejo tudi vse dajatve, predpisane s strani države.

(4)

Stroški medija za prenos toplote so stroški vode in kemične priprave vode pri proizvodnji toplote ali pri distribuciji toplote, ki vključujejo tudi vse dajatve, predpisane s strani države.

(5)

Stroški emisijskih kuponov so izkazani stroški, povzročeni z emisijami CO₂, ki nastanejo pri proizvodnji toplote in vključujejo stroške nakupa emisijskih kuponov na trgu z emisijskimi kuponi. Kot osnova za ugotavljanje cene posameznega emisijskega kupona se upošteva povprečna cena kupljenih emisijskih kuponov iz knjigovodskih podatkov ali druge verodostojne listine na dan vložitve zahteve ali ob prilagajanju cene spremembam upravičenih stroškov. Če gre za prvo oblikovanje izhodiščne cene toplote v skladu s tem aktom in vlagatelj še nima kupljenih emisijskih kuponov, se upošteva zadnja objavljena povprečna cena emisijskih kuponov, ki je določena s sklepom o povprečni ceni emisijskih kuponov v posameznem letu, ki ga izda minister, pristojen za varstvo okolja.

(6)

Stroški nabavljene toplote distributerja z lastno proizvodnjo toplote so stroški nabavljene toplote, če proizvedena toplota distributerja z lastno proizvodnjo ne zadostuje potrebam po dobavljeni toploti odjemalcem, ali če lastna proizvodnja zadostuje potrebam po dobavljeni toploti odjemalcem in je strošek nabavljene toplote nižji od stroška toplote iz lastnih proizvodnih virov, razen kadar zunanji vir zagotavlja višjo energetsko učinkovitost distribucijskega sistema. Stroški nabavljene toplote distributerja brez lastne proizvodnje toplote so stroški, ki nastajajo z nakupom toplote od proizvajalca toplote, pri čemer se stroški nabavljene toplote od nereguliranega proizvajalca toplote priznavajo največ do višine, ki se doseže s primerljivo tehnologijo proizvodnje toplote.

(7)

Stroški materiala brez stroškov energentov in nabavljene toplote vključujejo stroške pomožnega materiala, pisarniškega materiala, strokovne literature in druge stroške materiala.

(8)

Stroški storitev vključujejo storitve pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev, stroške prevoznih storitev, storitve v zvezi z vzdrževanjem, najemnine, povračila zaposlencev v zvezi z delom, stroške plačilnega prometa in bančnih storitev, stroške zavarovalnih premij, stroške intelektualnih in osebnih storitev, stroške sejmov, reklame in reprezentance, stroške storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo organizacijo, ter stroške drugih storitev. Stroški vzdrževanja vključujejo stroške nabave delov za stroje in naprave ter nadomestnih delov za opremo, stroške materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev ter storitev v zvezi z vzdrževanjem sredstev. Deli za stroje in naprave ter nadomestni deli za opremo ne povečujejo nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.

(9)

Stroški dela vključujejo stroške plač in druge stroške dela ter povračila stroškov po veljavni kolektivni pogodbi in sklenjenih individualnih pogodbah.

(10)

Amortizacija sredstev v uporabi, potrebnih za izvajanje dejavnosti proizvodnje toplote ali distribucije toplote, se prizna kot upravičeni strošek do višine, izračunane na podlagi metode enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija sredstev se izračuna glede na amortizacijsko osnovo in amortizacijsko stopnjo, ki upošteva predvideno dobo koristnosti sredstev.