Odločba o razveljavitvi sodb Vrhovnega sodišča, Višjega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Novi Gorici

1237. Odločba o razveljavitvi sodb Vrhovnega sodišča, Višjega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Novi Gorici

Številka: Up-719/03-18

Datum: 9. 3. 2006

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž. na seji dne 9. marca 2006

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 176/98 z dne 8. 5. 2003, sodba Višjega sodišča v Kopru št. Kp 48/98 z dne 13. 5. 1998 in sodba Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. K 49/97 z dne 15. 10. 1997 se razveljavijo v delu, ki se nanaša na pritožnika A. A., in se zadeva v tem delu vrne Okrožnemu sodišču v Novi Gorici v novo odločanje.

Okrožno sodišče je pritožnika spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ) ter mu izreklo kazen dve leti in šest mesecev zapora. Zoper sodbo se je pritožil njegov zagovornik. Višje sodišče je pritožbi ugodilo glede odločbe o kazenski sankciji in izrečeno zaporno kazen znižalo na eno leto in osem mesecev zapora. V ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Zoper sodbo Višjega sodišča je pritožnikov zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.

V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je bil obsojen na podlagi obremenilnih izjav treh soobdolžencev, ki so jih ti podali pred preiskovalnim sodnikom v predkazenskem postopku. Eden izmed soobdolžencev naj bi nato na glavni obravnavi svojo izjavo spremenil, navzočnosti ostalih dveh soobdolžencev pa sodišče na glavni obravnavi ni uspelo zagotoviti, temveč se je oprlo na njuni izjavi, pridobljeni v predkazenskem postopku. Pritožniku naj ne bi bila dana možnost, da bi se soočil z obremenilnima pričama oziroma da bi bil navzoč na njunem zaslišanju, čeprav bi sodišče po njegovem mnenju to zlahka storilo, saj naj bi bil v času, ko sta bili priči (in hkrati soobdolženca) zaslišani, v priporu. Poleg tega naj bi sodišče njuni izjavi, ki sta ju dala kot obdolženca, upoštevalo kot izjavi prič, kljub temu, da je pravni pouk obdolžencem in pričam ter njihov siceršnji postopkovni položaj različen. Hkrati naj bi se sodišča v izpodbijanih sodbah izmikala argumentiranju odločitev, ki so za pritožnika negativne, saj naj bi večinoma uporabljala nedoločne in večpomenske izraze. S tem naj bi mu bile kršene pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca (tretja alineja 29. člena Ustave) in pravice iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).

Pritožnik je dne 7. 1. 2004 poslal še dopolnitev ustavne pritožbe, v kateri se sklicuje na nekatere odločitve Ustavnega sodišča, iz katerih naj bi dodatno izhajala utemeljenost ustavne pritožbe.