Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

903. Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

O D L O K
o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena razglašamo enoto dediščine:

Ljubljana – Cekinov grad (EŠD 319).

Enota ima zaradi kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Cekinov grad, nekdanja Lambergova graščina, je izjemen predmestni plemiški dvorec baročne dobe. Stavbo so gradili med leti 1752 in 1755 po načrtih stavbenika Johana Georga Schmidta iz Ljubljane. Kasnejši lastniki, Szögeniji, so dali dvorcu ime Cekinov grad. Dvorec je bil bivališče Pagliaruzzijev, pri njih stanujočega Franceta Prešerna in kasneje kartografa ter industrijalca Petra Koslerja. Dozidavo dvorca je načrtoval arhitekt Jurij Kobe leta 1991.

Spomenik obsega parcele: 1356, 1357, 1358, 1359/1, 1359/2, 1359/3, 1360 (del), 1361, 1362, 1368, 1369, 1385 (del), 1386, 1387, 1398 (del), vse k.o. Spodnja Šiška.

Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1: 1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).