Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o...

711. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu

Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena, petega odstavka 11. člena in za izvrševanje 12. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) minister za gospodarstvo, turizem in šport izdaja

P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu

1. člen

V Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 91/15) se v 1. členu črta drugi odstavek, dosedanji prvi odstavek pa postane besedilo člena.

2. člen

Za 1. členom se doda nov, 1.a člen, ki se glasi:

»1.a člen

(postopek informiranja in klavzula)

(1)

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo) (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

(2)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(3)

Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 1).«.

3. člen

2. člen se spremeni tako, da se glasi:

»2. člen

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

»merilnik hitrosti« je merilo za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu;

2.

»radarski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo princip RADAR in Dopplerjev pojav;

3.

»RADAR« pomeni detektiranje in merjenje oddaljenosti ali položaja s pomočjo radijskih signalov;

4.

»Dopplerjev pojav« je fizikalni pojav, kjer pride do frekvenčnega premika oddanega signala zaradi gibanja vozila;

5.

»laserski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo oddajanje in sprejemanje laserskega signala po principu LIDAR;

6.

»LIDAR« pomeni merjenje razdalje in oddaljenosti s pomočjo svetlobnega žarka;

7.

»merilnik hitrosti po principu »pot/čas«« so merilniki hitrosti za merjenje hitrosti vozila na podlagi izmerjenega potovalnega časa vozila preko poti z izmerjeno dolžino;

8.

»detekcijski merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na kratki razdalji izmerijo hitrost vozila z merjenjem potovalnega časa med vsaj tremi zaporednimi položaji vozila, pri čemer so detektorji položaja vozila vezani na isti časovni vir, pri znani razdalji med detektorji;

9.

»odsekovni merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na daljši razdalji izmerijo povprečno hitrost z merjenjem potovalnega časa in identifikacijo vozila na začetni in končni točki merilnega odseka znane dolžine;

10.

»merilniki hitrosti na podlagi sledenja« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki so vgrajeni v merilno vozilo, ki sledi merjenemu vozilu, ter na podlagi izmerjene razdalje odseka oziroma prevožene poti in potovalnega časa merilnega vozila izmeri povprečno hitrost merjenega vozila;

11.

»merilno vozilo« je vozilo, v katero je vgrajen merilnik hitrosti, ki omogoča merjenje lastne hitrosti in hitrosti merjenega vozila na podlagi meritve iz premične točke;

12.

»merjeno vozilo« je vozilo, ki mu z merilnikom hitrosti merimo hitrost;

13.

»operater« je oseba, ki rokuje z merilnikom hitrosti in izvaja meritve hitrosti;

14.

»samodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev samodejno brez posredovanja operaterja;

15.

»nesamodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev na zahtevo operaterja;

16.

»meritev iz nepremične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega vozila iz točke, ki se ne giblje;

17.

»meritev iz premične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega vozila iz točke, ki se giblje;

18.

»največji dopustni pogrešek« (v nadaljnjem besedilu: NDP) je skrajna vrednost merilnega pogreška, ki jo glede na znano referenčno vrednost za dano meritev, merilo ali merilni sistem dopuščajo specifikacije ali predpisi;

19.

»vplivna veličina« je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja;

20.

»naznačeni obratovalni pogoji« so obratovalni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni med merjenjem, da merilnik hitrosti deluje na način, kot je zasnovan;

21.

»motnja« je vplivna veličina, katere vrednost je znotraj omejitev, določenih v zvezi z ustrezno zahtevo, vendar zunaj določenih naznačenih obratovalnih pogojev merila; vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni obratovalni pogoji;

22.

»preskušanje na terenu« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi merjenja hitrosti vozil s poznano hitrostjo pri realnih pogojih uporabe;

23.

»simulacija« je postopek, kjer se vožnja merjenega vozila nadomesti z drugim fizikalnim pojavom, ki lahko predstavlja hitrost vožnje vozila, smer vožnje vozila, prevoženo pot vozila ali čas vožnje vozila;

24.

»laboratorijsko preskušanje« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi simulacije;

25.

»lastna hitrost« je hitrost merilnega vozila pri merjenju hitrosti iz premične točke;

26.

»merilna os« je navidezna premica, v smeri katere merilnik hitrosti meri hitrost merjenega vozila;

27.

»smer vožnje vozila« je navidezna premica, po kateri se vozi merjeno vozilo;

28.

»kosinusni pojav« je fizikalni pojav, ki nastane, ko je merilna os merilnika hitrosti pod določenim kotom v ravnini ali prostoru izmaknjena iz smeri vožnje merjenega vozila;

29.

»nosilna frekvenca« je ena ali več frekvenc, na katerih oddaja radarski merilnik hitrosti;

30.

»detektor položaja« je tipalo ali naprava, ki ugotavlja, kdaj je merjeno vozilo prevozilo izbrano točko;

31.

»vstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo vstopi v merilni odsek;

32.

»izstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo izstopi iz merilnega odseka;

33.

»dolžina merilnega odseka« je dolžina, ki predstavlja najkrajšo navidezno krivuljo med vstopno in izstopno točko in poteka vzdolž cestnega odseka, omejenega na obeh straneh s cestnimi talnimi oznakami ali robom cestišča;

34.

»zaznavalo gibanja« je sestavni del vozila, ki omogoča merjenje lastne hitrosti vozila;

35.

»časovna razlika med merjenima voziloma v prometu« je čas, ki ga pri izmerjeni hitrosti potrebuje drugo merjeno vozilo, ki vozi za prvim merjenim vozilom, da doseže točko, v kateri je izmerjena hitrost prvega merjenega vozila;

36.

»varnostna razlika« je številčna vrednost hitrosti, ki se upošteva v korist merjenega vozila pri posamezni meritvi;

37.

»razširjena merilna negotovost« je produkt kombinirane standardne merilne negotovosti s faktorjem večjim od števila 1;

38.

»merek« je del merilnika hitrosti, ki omogoča naravnati merilno os merilnika hitrosti na merjeno vozilo in mora odražati dopustni položaj in širitev merilnega snopa;

39.

»merilnik za merjenje hitrosti posameznega vozila« je merilnik hitrosti, ki lahko na podlagi svojega načina delovanja sočasno izmeri in dokumentira hitrost samo enega vozila;