Uredba o skupnih temeljih za notranjo organizacijo in...

374. Uredba o skupnih temeljih za notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest v upravnih organih

Na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90. 5/91, 18/91, 22/91, 2/91) in drugega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88) izdaja Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije

UREDBO
o skupnih temeljih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa skupne temelje za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih.

2. člen

Upravni organi morajo določiti svojo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest tako, da zagotovijo:

-

učinkovito izvrševanje nalog na svojem delovnem področju,

-

zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti državljanov in drugih strank v postopku,

-

smotrno organizacijo in vodenje dela ter koordinacijo in nadzorstvo nad opravljanjem nalog,

-

polno zaposlenost delavcev in njihovo prerazporejanje glede na potrebe dela,

-

sodelovanje z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi.

3. člen

Pravilnik, s katerim se določi notranja organizacija in sistemizacija v upravnem organu izda predstojnik s soglasjem izvršnega sveta.

K pravilniku organa v sestavi daje predhodno soglasje predstojnik upravnega organa, v čigar sestavi je ta organ.

Predstojnik, ki vodi upravni organ in predstojnik, ki vodi upravni organ v njegovi sestavi, lahko izdata skupen pravilnik.

II. NOTRANJA ORGANIZACIJA

4. člen

Notranje organizacijske enote se oblikujejo, kadar je zaradi obsega ali načina dela potrebno trajno voditi, usklajevati in usmerjati med seboj povezano delo več delavcev.

5. člen

Notranje organizacijske enote so: referat, odsek, oddelek, služba, v republiških upravnih organih pa tudi sektor in izpostava oziroma območna enota.

6. člen

Oddelek, odsek in referat se organizirajo za opravljanje nalog pri neposrednem izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov.

Referat se lahko organizira, kadar je pri opravljanju istovrstnih nalog potrebno stalno usklajevanje dela najmanj treh delavcev.

Odsek se lahko organizira, kadar je potrebno stalno usmerjanje in usklajevanje sorodnih oziroma med seboj neposredno povezanih nalog, za katere je predvidenih najmanj osem delavcev.

Oddelek se lahko organizira, kadar je potrebno stalno usklajevanje med seboj povezanih nalog, ki se opravljajo v referatih oziroma odsekih, ali kadar je zaradi narave in načina dela potrebno združevati naloge, za katerih opravljanje je predvideno najmanj deset delavcev.

Služba se organizira za opravljanje spremljajočih ter organizacijskih nalog, ki imajo pomen za več notranjih organizacijskih enot v upravnem organu.

Kot notranja organizacijska enota za opravljanje nalog na enem ali več med seboj povezanih področjih iz delovnega področja republiškega upravnega organa, določenega z zakonom, se organizira sektor. V sektorju se lahko organizirajo notranje organizacijske enote iz prejšnjih odstavkov tega člena.

7. člen

Izpostava oziroma območna enota se kot notranja organizacijska enota praviloma ustanovi v republiškem upravnem organu v sestavi, če gre za opravljanje nalog izven sedeža republiškega upravnega organa. S pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljevanju: sistemizacija) se določi območje oziroma krajevna pristojnost izpostave. V izpostavi oziroma območni enoti se lahko organizirajo notranje organizacijske enote iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena te uredbe. V skladu s posebnim zakonom lahko območne enote odločajo na prvi stopnji v upravnem postopku.

8. člen

V posameznem upravnem organu se lahko oblikujejo notranje organizacijske enote z drugačnimi nazivi, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog s tem, da se določi njihov položaj v smislu 6. člena uredbe (center, urad, kabinet, arhiv, ekonomat, itd.).

V Ministrstvu za notranje zadeve, v Ministrstvu za obrambo in v Ministrstvu za zunanje zadeve se lahko izjemoma kot notranja organizacijska enota organizira uprava, v njenem okviru pa se lahko organizirajo sektorji.

9. člen

Notranje organizacijske enote vodijo:

-

oddelek – načelnik,

-

odsek, referat in službo – vodja.

Sektor v ministrstvu vodi praviloma podsekretar, lahko pa tudi drug višji upravni delavec. V republiškem upravnem organu v sestavi ali v strokovni službi vodi sektor pomočnik predstojnika.

10. člen

Vodje notranjih organizacijskih enot načrtujejo, organizirajo, usmerjajo, usklajujejo in nadzorujejo delo v notranjih organizacijskih enotah, odločajo o zadevah z delovnega področja notranje organizacijske enote, za katere jih pooblasti predstojnik in opravljajo najzahtevnejše naloge v notranjih organizacijskih enotah.

11. člen

V ministrstvu se v skladu s posebnim zakonom imenuje generalni sekretar za neposredno pomoč ministru pri obravnavanju zadev in opravljanju organizacijskih nalog organa. Generalnega sekretarja imenuje Izvršni svet na predlog ministra.