Odločba o oceni ustavnosti in zakonitosti 1. točke Odredbe o načinu mletja pšenice

Odločba o oceni ustavnosti in zakonitosti 1. točke Odredbe o načinu mletja pšenice

ODLOČBA
O OCENI USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI 1. TOČKE ODREDBE O NAČINU MLETJA PŠENICE

Na podlagi predlogov pooblaščenčevih predlagateljev temeljne organizacije združenega dela "Žitopromet" - Mlin, Senta, temeljne organizacije združenega dela "Mlinarstvo", Velika Plana, sestavljene organizacije združenega dela "Žitopromet", Zaječar, in poslovne skupnosti mlevske in pekarske industrije ter industrije testenin "Žitozajednica", Beograd, se je začel pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. točke odredbe o načinu mletja pšenice (Uradni list SFRJ št. 62/82 in 10/83). Ko izpodbijajo ustavnost navedene določbe, vsi predlagatelji navajajo, da so zaradi določitve količine in asortimenta moke, ki jo morajo dobiti iz določene količine pšenice, v neenakopravnem položaju glede na druge industrijske organizacije združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu pri opravljanju dejavnosti in pridobivanju dohodka. V nobeni drugi panogi industrijske proizvodnje namreč ni predpisano, koliko proizvodov je treba dobiti iz določene količine surovin, ter so tako za mlevsko-predelovalno industrijo predpisane obveznosti, ki niso v skladu z drugim odstavkom 251. člena ustave SFRJ. Poleg tega predlagatelji navajajo, da po prvem odstavku 32. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ št. 38/77 in 11/80), na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odredba, direktor Zveznega zavoda za standardizacijo ni pooblaščen, da predpiše vrsto in količino proizvodov, temveč samo kakovost kmetijskih in živilskih proizvodov. Zato menijo, da izpodbijana odredba ni v skladu niti z navedenim zveznim zakonom, in predlagajo, da se odpravi.

V 1. točki odredbe o načinu mletja pšenice (Uradni list SFRJ št. 62/82) je bilo najprej določeno, da morajo predelovalci pšenice pšenico zmleti tako, da se iz 100 kg pšenice dobi najmanj 80 kg moke z določenimi odstotki primesi in vlage. V odredbi o spremembi in dopolnitvi odredbe o načinu mletja pšenice (Uradni list SFRJ št. 10/83) je bila 1. točka nadomeščena z novo točko, po kateri morajo predelovalci pšenice pšenico zmleti tako, da iz 100 kg pšenice dobijo najmanj 80 kg moke tele strukture: zdroba tipa 400 in bele moke tipa 500 - 27%: moke tipa 850 z 0,800 do 0,900% pepela in stopnjo kislosti do 3,2% - 53 kg.

Zvezni zavod za standardizacijo, ki je izdal izpodbijano odredbo, je v odgovoru na predloge pooblaščenih predlagateljev navedel, da je bila odredba o načinu mletja pšenice izdana na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 32. člena zakona o standardizaciji, v katerem je določeno, da direktor zavoda v soglasju s predsednikom Zveznega komiteja za kmetijstvo in predsednikom Zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varnost predpiše kakovost kmetijskih in živilskih proizvodov. Zvezni zavod meni, da so s kakovostjo proizvodov v skladu s to zakonsko določbo mišljeni sestavine, ki jih proizvod mora vsebovati, ki jih ne sme vsebovati, nato največje dovoljene količine določenih osnovnih in dodatnih sestavin, pogoji in način za predelavo in dodelavo posameznih proizvodov. Izpodbijana odredba je torej izdana v okviru navedenega pooblastila, v konkretnem primeru pa se z določitvijo količine proizvoda posredno določa tudi njegova kakovost. Po mnenju zveznega zavoda je ustavna podlaga za izdajo odredb te vrste drugi odstavek 213. člena ustave SFRJ, po katerem smejo upravni organi nalagati posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti glede njihovega dela samo, če so z zakonom za to izrecno pooblaščeni, in samo v postopku, ki ga predpisuje zakon. Glede na to Zvezni zavod za standardizacijo meni, da je izpodbijana odredba v skladu z ustavo SFRJ in zveznim zakonom in da je treba predloge pooblaščenih predlagateljev zavrniti. V zvezi z navedbami pooblaščenih predlagateljev, da je z izpodbijano odredbo kršena enakopravnost predelovalcev pšenice pri opravljanju dejavnosti in pridobivanju dohodka na enotnem jugoslovanskem trgu, zvezni zavod meni, da položaj organizacij združenega dela ni opredeljen samo z delovanjem tržnih zakonitosti, temveč tudi z usmerjanjem gospodarskega in družbenega razvoja in usklajevanjem odnosov na trgu, zaradi česar je bila izpodbijana odredba tudi izdana.

Zvezni komite za kmetijstvo je pisno obvestil sodišče, da je dal soglasje k izpodbijani odredbi zaradi potreb družbe po čimbolj smotrni uporabi pšenice, da bi se zmanjšal njen uvoz, ter zaradi zboljšanja kakovosti kruha na trgu.