Odločba o odpravi prvega odstavka 2. člena uredbe o določitvi najvišjih cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev v delu, po katerem se najvišje veleprodajne cene medicinskega blaga določijo tiste, ki so se uporabljale na tržišču v obdobju od 19. julija 1995 do 15. novembra 1995, kolikor se ukrep nanaša na uvoženo medicinsko blago in kolikor zaradi ukrepa devizne protivrednosti in carinske stopnje uvoženega blaga kot elementa neto veleprodajne cene nista upoštevana skladno z veljavnimi predpisi; in o ugotovitvi, da uredba ni v skladu z zakonom kolikor se nanaša na določanje deleža trgovine na debelo v veleprodajni ceni

1323. Odločba o odpravi prvega odstavka 2. člena uredbe o določitvi najvišjih cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev v delu, po katerem se najvišje veleprodajne cene medicinskega blaga določijo tiste, ki so se uporabljale na tržišču v obdobju od 19. julija 1995 do 15. novembra 1995, kolikor se ukrep nanaša na uvoženo medicinsko blago in kolikor zaradi ukrepa devizne protivrednosti in carinske stopnje uvoženega blaga kot elementa neto veleprodajne cene nista upoštevana skladno z veljavnimi predpisi; in o ugotovitvi, da uredba ni v skladu z zakonom kolikor se nanaša na določanje deleža trgovine na debelo v veleprodajni ceni

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Salus d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Anton Marolt, odvetnik v Ljubljani, in družbe Kemofarmacija, veletrgovina za oskrbo zdravstva, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Bojan Pečenko, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 4. aprila 1996

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o določitvi najvišjih cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 15/96) se v delu, ki se nanaša na ukrepe določitve cen proizvajalcev medicinskega blaga v zvezi z določanjem veleprodajnih cen domačih proizvajalcev, zavrže.

Prvi odstavek 2. člena uredbe iz 1. točke izreka se odpravi v delu, po katerem se za najvišje veleprodajne cene medicinskega blaga določijo tiste, ki so se uporabljale na tržišču v obdobju od 19. julija do 15. novembra, kolikor se ukrep nanaša na uvoženo medicinsko blago in kolikor zaradi ukrepa devizna protivrednost in carinska stopnja uvoženega medicinskega blaga kot elementa neto veleprodajne cene nista upoštevana skladno z veljavnimi predpisi.

Uredba iz 1. točke izreka ni v skladu z zakonom, kolikor se nanaša na določanje deleža trgovine z zdravili na debelo v veleprodajni ceni.

1. Pobudnika navajata, da je vlada dne 8. 12. 1995 izdala uredbo o določitvi najvišjih cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev (v nadaljevanju: izpodbijana uredba), s katero je kot najvišje veleprodajne cene medicinskega blaga določila cene, ki so se uporabljale na trgu v obdobju do 19. 7. 1995 do 15. 11. 1995, in hkrati določila, da delež veleprodajne cene, namenjen pokritju stroškov veletrgovine, ostane nespremenjen. Oba pobudnika sta opozorila, da vlada omejuje veleprodajne cene medicinskega blaga že od julija 1995. Ustavno sodišče je na pobudo obeh prvo tovrstno uredbo, uredbo o načinu oblikovanja cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev (Uradni list RS, št. 41/95), z odločbo št. U-I-145/95 z dne 9. 11. 1995 razveljavilo v delu, v katerem je ta v nasprotju z 11. in 27. členom zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I in 71/93, v nadaljevanju: ZDP) “zamrznila” devizni tečaj (kot element za določanje veleprodajne cene uvoženega medicinskega blaga) na dan 20. 6. 1995. Vlada naj bi sedaj z novo izpodbijano uredbo, ki je navišje veleprodajne cene vezala na razdobje, v katerem je veljala uredba, ki jo je Ustavno sodišče delno razveljavilo, obšla odločbo Ustavnega sodišča. Izpodbijana uredba naj bi zato ponovno v nasprotju z ZDP posegla v pravice pobudnikov, pri čemer je tečaj tolarja medtem padal. Uredbodajalec naj bi s tem, ko je zaobšel odločbo ustavnega sodišča, grobo kršil načelo pravne države in zlorabil svojo pravico preko dovoljenega okvira. Zloraba pravice pa predstavlja nezakonito ravnanje normodajalca in kršitev temeljnih načel pravne države, s tem pa naj bi bila kršena tudi pravica pobudnikov do pravne varnosti v pravno urejeni državi, ki bi morala spoštovati lastne pravne norme in akte ustavnega sodišča. Oba pobudnika menita, da je izpodbijana uredba v nasprotju s pogoji 5. člena zakona o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I - v nadaljevanju: ZCen); iz drugega odstavka tega člena naj bi izhajalo, da je ukrep po tej določbi lahko le začasen in omejen na štiri mesece tudi v vsebinskem smislu. Neprestano podaljševanje ukrepa z novimi vsebinsko enakimi uredbami naj bi prav tako pomenilo zlorabljanje pravic prek okvirov, ki jih ima normodajalec po zakonu. Tudi takšna zloraba naj bi bila v nasprotju z načeli pravne države (2. člen ustave). Ker gre za gospodarski družbi, naj bi izpodbijana uredba z določitvijo višine veleprodajne cene, ki naj ne bi zadoščala niti za kritje stroškov, bila v nasprotju z pravico pobudnikov do pridobivanja dobička po 1. členu zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94) in v nasprotju s 74. členom ustave (svobodna gospodarska pobuda). Izpodbijana uredba naj bi bila tudi v nasprotju s 4. členom zakona o trgovini (Uradni list, RS št. 18/93), ki določa, da trgovcu ni mogoče z akti državnih organov in organov lokalne skupnosti omejiti pravic do svobodnega nastopanja na trgu, preprečevati konkurenco in ga spravljati v neenak položaj, razen v primerih, določenih z zakonom. Vlada naj bi namreč z izpodbijano uredbo postavila veletrgovce z medicinskim blagom v neenak položaj v razmerju do veletrgovcev, ki trgujejo z drugim blagom, pa tudi do proizvajalcev. V nasprotju z zakonom naj bi bila omejena tudi konkurenca, saj tudi proizvajalci prodajajo medicinsko blago na debelo, veletrgovci pa so pri gospodarski tekmi s proizvajalci zato v slabšem položaju.

2. Pravni interes pobudnika izkazujeta s sklicevanjem na podatke spisa ustavnega sodišča U-I-145/95. Prvi pobudnik tudi ponovno pove, da je gospodarska družba in je njegova pretežna dejavnost veletrgovina z zdravili in medicinskim blagom, drugi pobudnik pa, da je trgovska družba, ki na debelo prodaja medicinsko blago profesionalnim porabnikom v zdravstvu. Pobudnika sta predlagala tudi zadržanje izvrševanja izpodbijane odločbe do končne odločitve ustavnega sodišča, pri čemer prvi pobudnik meni, da bi bilo tudi v primeru odprave težko od kupcev izterjati razliko v ceni, drugi pobudnik pa se sklicuje zgolj na finančno škodo, ki mu nastaja.