Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega...

1035. Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O SANACIJI IN PRENEHANJU ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA

Razglaša se zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 26. decembra 1986.

št. 651

Beograd, 26. decembra 1986

Predsednik Predsedstva SFRJ: Sinan Hasani l. r.

Predsednik Skupščine SFRJ: Ivo Vrandečić l. r.

ZAKON
O SANACIJI IN PRENEHANJU ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja predsanacijski postopek ter pogoje in postopek sanacije, kot tudi pogoje in postopek stečaja in redne likvidacije organizacij združenega dela.

2. člen

Predsanacijski postopek zajema opravila in ukrepe, ki jih morajo storiti delavci v temeljni organizaciji združenega dela (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija) za odstranitev vzrokov nelikvidnosti, vzrokov za motnje, nastale v poslovanju, in vzrokov, zaradi katerih je nastala izguba po periodičnem obračunu.

3. člen

Sanacijski postopek zajema opravila in ukrepe, ki jih morajo storiti delavci v temeljni organizaciji:

1)

za odstranitev vzrokov, zaradi katerih je nastala izguba po zaključnem računu;

2)

za nadomestitev sredstev najmanj v višini nekrite izgube po zaključnem računu;

3)

za zagotovitev pogojev za trajno uspešno poslovanje.

4. člen

Predsanacijski postopek in sanacijski postopek se izvajata po določbah tega zakona v temeljni organizaciji in delovni organizaciji, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij.

Predsanacijski postopek in sanacijski postopek se izvajata po določbah tega zakona tudi v temeljni zadružni organizaciji, temeljni organizaciji kooperantov, kmetijski zadrugi, ki v svoji sestavi nima temeljnih zadružnih organizacij, obrtni in drugi zadrugi, pogodbeni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

5. člen

Temeljna organizacija, kateri je pripojena druga temeljna organizacija, ki je nelikvidna, ima motnje v poslovanju oziroma je izkazala izgubo v poslovanju, opravi predsanacijski postopek oziroma sanacijski postopek v skladu s tem zakonom.

Temeljna organizacija, ki nastane z izločitvijo ali spojitvijo dveh ali več temeljnih organizacij, opravi v skladu s tem zakonom sanacijski postopek, če so temeljne organizacije, ki so tedaj nehale obstajati, izkazale v zaključnem računu, sestavljenem na dan izločitve oziroma spojitve, nekrito izgubo.

Roki, ki so s tem zakonom predpisani za izvajanje posameznih dejanj v predsanacijskem postopku oziroma sanacijskem postopku, tečejo od dneva priključitve, izločitve oziroma združitve.

6. člen

Če se ne storijo sanacijski ukrepi ali če se storijo, dolžnik pa ne more trajneje izpolnjevati obveznosti, ki se poravnavajo iz njegovega dohodka, ali če se v postopku redne likvidacije ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za začetek stečaja, se uvede postopek za začetek stečaja.

Postopek za začetek stečaja se lahko uvede tudi, kadar niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če predlaga uvedbo stečajnega postopka dolžnik.

7. člen

Stečaj se opravi nad temeljno organizacijo in nad delovno organizacijo, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij.

Stečaj se opravi tudi nad temeljno zadružno organizacijo, temeljno organizacijo kooperantov, kmetijsko zadrugo, ki v svoji sestavi nima temeljnih zadružnih organizacij, obrtno in drugo zadrugo ter pogodbeno organizacijo združenega dela, če ni z zakonom drugače določeno.

8. člen

Stečaj se ne opravi:

1)

nad delovno organizacijo, ki ima v svoji sestavi temeljne organizacije, nad kmetijsko zadrugo, ki ima v svoji sestavi temeljne zadružne organizacije, in nad sestavljeno organizacijo združenega dela;

2)

nad temeljno organizacijo, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, za katero je z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, predpisan način kritja izgub, pod pogojem, da se ji izguba pokrije do 30. novembra za temeljne organizacije, ki opravljajo dejavnost elektrogospodarstva in železniškega prometa, do 30. septembra pa za temeljne organizacije, ki opravljajo druge dejavnosti posebnega družbenega pomena, v letu, v katerem je predložen zaključni račun, v katerem je izkazana izguba;

3)

nad delovno skupnostjo;

4)

nad samoupravno interesno skupnostjo;

5)

nad poslovno skupnostjo, skupnostjo temeljnih organizacij oziroma skupnostjo delovnih organizacij, skupnostjo, ustanovljeno z zakonom ali z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, ter nad skupnostjo združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje.

9. člen

Za začetek stečaja oziroma za uvedbo postopka redne likvidacije nad organizacijo združenega dela, ki proizvaja oborožitvena sredstva in vojaško opremo, je potrebno poprejšnje soglasje Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo.

10. člen

V stečajnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem zakonu drugače določeno.

11. člen

Postopek redne likvidacije se opravi:

1)

nad temeljno organizacijo, zoper katero je izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti zato, ker ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti, če v roku, določenem v aktu o izreku ukrepa, ne izpolni pogojev za njeno opravljanje oziroma če te dejavnosti ne spremeni;

2)

nad temeljno organizacijo, ki trajneje ne more obnavljati družbenih sredstev, s katerimi posluje, in zagotavljati uresničevanja z ustavo zajamčenih pravic delavcev;

3)

če ni več naravnih pogojev za opravljanje dejavnosti temeljne organizacije;

4)

če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi ničnost vpisa organiziranja temeljne organizacije.

V primerih iz prvega odstavka tega člena se redna likvidacija opravi tudi nad delovno organizacijo, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij.

Redna likvidacija se opravi tudi nad temeljno organizacijo oziroma nad delovno organizacijo, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, odpravljeno ob pogojih in postopku, ki jih določa zakon, zato, ker ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje družbene dejavnosti, ali zato, ker ni po gojev za opravljanje njene dejavnosti.

12. člen

Postopek redne likvidacije se v primerih iz 11. člena tega zakona ne opravi, če so pogoji za stečaj.

13. člen

Postopek redne likvidacije se v primerih iz prvega odstavka 11. člena tega zakona opravi v skladu v zakonom tudi nad pogodbeno organizacijo združenega dela, temeljno zadružno organizacijo, temeljno organizacijo kooperantov, kmetijsko zadrugo, ki v svoji sestavi nima temeljnih zadružnih organizacij, obrtno in drugo zadrugo.

Redna likvidacija se opravi tudi nad samoupravno interesno skupnostjo v primerih, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, po postopku, ki ga predpisuje zakon.

II. PREDSANACIJSKI POSTOPEK

1. Postopek za odstranitev vzrokov nelikvidnosti

14. člen

Pristojna služba družbenega knjigovodstva obvesti organ upravljanja temeljne organizacije, pristojni organ družbenopolitične skupnosti in banko kreditorja, da je temeljna organizacija nelikvidna neprekinjeno 20 dni ali s prekinitvami 45 dni v enem trimesečju.

Organ upravljanja temeljne organizacije iz prvega odstavka tega člena mora sprejeti program ukrepov za zagotovitev likvidnosti in za odstranitev vzrokov nelikvidnosti v 20 dneh od poteka rokov iz prvega odstavka tega člena.

V programu iz prvega odstavka tega člena se posebej določijo ukrepi za zagotovitev sredstev za odpravljanje nelikvidnosti, zlasti pa ukrepi za odstranitev vzrokov nelikvidnosti, roki, v katerih je treba sprejeti ukrepe, in imena delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugih delavcev, pristojnih in odgovornih za izvajanje teh ukrepov.

Po tem zakonu se šteje, da je temeljna organizacija nelikvidna, če pristojna služba družbenega knjigovodstva ne more izvršiti vseh nalogov za plačilo istega dne, ko so bili predloženi, ker temeljna organizacija nima na žiro računu in drugih računih temeljne organizacije, interne banke oziroma delovne organizacije pri službi družbenega knjigovodstva dovolj denarnih sredstev za vsa plačila.

15. člen

Program iz 14. člena tega zakona dostavi temeljna organizacija v petih dneh po njegovem sprejetju pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti, pristojni službi družbenega knjigovodstva in banki - kreditorju.

Pristojna služba družbenega knjigovodstva spremlja v okviru svoje pristojnosti izvrševanje programa ukrepov za odstranitev vzrokov nelikvidnosti.

16. člen

Če organ upravljanja temeljne organizacije ob sprejetju programa iz 14. člena tega zakona oceni, da se lahko nelikvidnost odpravi tudi brez pomoči drugih organov, organizacij in skupnosti, lahko odloči, da se ta program ne pošlje drugim organom, organizacijam in skupnostim.

17. člen

Če organ upravljanja temeljne organizacije ob sprejetju programa iz 14. člena tega zakona oceni, da se nelikvidnost ne more odpraviti brez pomoči drugih organov, organizacij in skupnosti, pošlje temeljna organizacija program in zahtevo za ekonomsko in drugo pomoč za zagotovitev likvidnosti in za odstranitev vzrokov nelikvidnosti drugim temeljnim organizacijam v sestavi iste delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela, lahko pa odloči, da pošlje program ukrepov in zahtevo za pomoč tudi drugim organom, organizacijam in skupnostim.

Temeljne organizacije, organi, druge organizacije in skupnosti, ki sta jim poslana program in zahteva iz prvega odstavka tega člena, morajo v 30 dneh po prejemu obravnavati zahtevo in o svojem sklepu obvestiti temeljno organizacijo.

18. člen

Temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, ki jim je bil poslan program iz 14. člena (in zahteva iz 17. člena) tega zakona, lahko sklenejo, da pripravijo za to temeljno organizacijo program ukrepov, ki ga organ upravljanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela predlaga temeljni organizaciji, ki je nelikvidna, v 30 dneh po prejemu programa in zahteve.

19. člen

Pristojni organ družbenopolitične skupnosti oceni na podlagi obvestila, ki ga prejme od pristojne službe družbenega knjigovodstva po 13. členu tega zakona, in programa, ki ga prejme od temeljne organizacije po 15. členu tega zakona, ali je treba predlagati skupščini družbenopolitične skupnosti, da sprejme ustrezne začasne ukrepe, ki se sprejemajo v primeru družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.

20. člen

Če se nelikvidnost ne odstrani v 120 dneh od dneva, ko je nastala, obvesti pristojna služba družbenega knjigovodstva o tem pristojni organ družbenopolitične skupnosti.

Na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena vloži pristojni organ družbenopolitične skupnosti pri pristojnem sodišču prijavo za uvedbo postopka za začetek stečaja.

21. člen

Pristojni organ družbenopolitične skupnosti obvesti pristojno službo družbenega knjigovodstva v 30 dneh po prejemu obvestila iz 20. člena tega zakona, ali je pri pristojnem sodišču vložil prijavo za uvedbo postopka za začetek stečaja.

Če pristojni organ družbenopolitične skupnosti v roku iz prvega odstavka tega člena ne obvesti pristojne službe družbenega knjigovodstva, da je pri pristojnem sodišču vložil prijavo za uvedbo postopka za začetek stečaja, ali jo obvesti, da ne bo vložil prijave, vloži pristojna služba družbenega knjigovodstva pri pristojnem sodišču nemudoma prijavo za uvedbo tega postopka.

22. člen

Pobudo, da se skupščini družbenopolitične skupnosti predlagajo ukrepi iz 19. člena tega zakona oziroma da se pri pristojnem sodišču vloži prijava za uvedbo postopka za začetek stečaja iz 20. člena tega zakona, lahko da pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti tudi organ upravljanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela.

23. člen

Določbe 14. do 19. člena tega zakona se nanašajo tudi na delovne skupnosti.

2. Postopek za odstranitev vzrokov za motnje v poslovanju

24. člen

Delavci v temeljni organizaciji morajo v primerih, ki jih določa zakon o združenem delu, najpozneje 30 dni po poteku roka, predpisanega za predložitev periodičnega obračuna, oziroma 60 dni po poteku roka, predpisanega za predložitev zaključnega računa, sprejeti program ukrepov za odstranitev vzrokov za motnje, nastale v poslovanju.

Program ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati vzroke, zaradi katerih so nastale motnje v poslovanju, in ukrepe, ki so potrebni za odstranitev vzrokov, zaradi katerih so nastale motnje, zlasti pa: ukrepe za uvedbo inovacij in spremembo proizvodnega programa, za povečanje produktivnosti dela, za zmanjšanje poslovnih stroškov, za povečanje stopnje izkoriščenosti osnovnih in obratnih sredstev, za zboljšanje organizacije, za usklajevanje obsega in dinamike izvoza in uvoza, za proučevanje trga, za nabavo surovin in materiala oziroma za plasma proizvodov, blaga in storitev, za zmanjšanje stopnje zadolženosti, za spremembe pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke zaradi povečanja akumulacije in stimulacije proizvodnega in ustvarjalnega dela ter zaradi povečanja in smotrne uporabe amortizacije.

25. člen

Pri sprejemanju programa ukrepov iz 24. člena tega zakona ugotavljajo delavci v skladu s samoupravnim splošnim aktom odgovornost organov upravljanja in poslovodnega organa oziroma posameznih njihovih članov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugih delavcev za nastale motnje v poslovanju.

26. člen

Temeljna organizacija mora v primeru iz 24. člena tega zakona, najpozneje pa v petih dneh od dneva, ki je določen za sprejetje programa ukrepov iz omenjenega člena, obvestiti temeljne organizacije, s katerimi je sklenila samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo združenega dela, v sestavi katere je oziroma v katero je združena, drugo organizacijo združenega dela, s katero je sklenila samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ali drugih oblikah medsebojnega povezovanja in trajnejšega poslovanja ter pristojni organ družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, do katerih izpolnjuje temeljna organizacija obveznosti, ki se poravnavajo iz njenega dohodka, o motnjah, nastalih v svojem poslovanju, ter o ugotovljeni odgovornosti in sprejetih ukrepih zoper odgovorne osebe in jim poslati program ukrepov.

Skupaj z obvestilom iz prvega odstavka tega člena lahko predloži temeljna organizacija tudi zahtevo za potrebno ekonomsko in drugo pomoč.

27. člen

Organizacija oziroma skupnost iz 26. člena zakona mora proučiti program ukrepov in če je to v skupnem interesu, določiti ekonomsko in drugo pomoč temeljni organizaciji za izvedbo programa ukrepov ter obvestiti o tem temeljno organizacijo v 30 dneh po prejemu omenjenega programa.

Organizacija oziroma skupnost iz prvega odstavka tega člena pri odločanju o zahtevi temeljne organizacije oceni prejeti program ukrepov in prouči ukrepe, sprejete zoper odgovorne osebe, in če oceni, da prejeti program ukrepov ne zagotavlja odprave vzrokov za motnje, nastale v poslovanju, lahko predlaga temeljni organizaciji svoj program ukrepov, vštevši tudi ukrepe zoper odgovorne osebe.

28. člen

Pristojni organi družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti iz prvega odstavka 26. člena tega zakona obravnavajo zahtevo temeljne organizacije za pomoč oziroma zahtevo, da se ji odloži izpolnitev obveznosti, določenih z zakonom, odlokom družbenopolitične skupnosti in sklepom skupščine samoupravne interesne skupnosti, da se ji zniža stopnja ali dogovorjeni znesek plačil ali da se oprosti teh obveznosti in da se ji da druga ekonomska pomoč.

Pristojni organi družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti morajo o svoji odločitvi obvestiti temeljno organizacijo in pristojno službo družbenega knjigovodstva v 30 dneh po prejemu zahteve iz prvega odstavka tega člena.

29. člen

Če delavci v temeljni organizaciji v roku iz 24. člena tega zakona ne določijo programa ukrepov za odstranitev vzrokov za motnje, nastale v poslovanju, ali če ne ukrepajo po tem programu, imata organ upravljanja organizacije oziroma skupnosti iz 26. člena tega zakona in pristojni organ družbenopolitične skupnosti pravico in dolžnost predlagati delavcem v temeljni organizaciji, v kateri so nastale motnje, naj sprejmejo program ukrepov iz prvega odstavka 24. člena tega zakona oziroma ukrepe iz tega programa, ali če programa niso sprejeli, naj ukrenejo, kar je potrebno za odstranitev motenj.

Če delavci v temeljni organizaciji v 30 dneh po prejemu predloga iz prvega odstavka tega člena ne sprejmejo programa ukrepov iz omenjenega odstavka ali ne sprejmejo ukrepov za odstranitev motenj, predlaga pristojni organ družbenopolitične skupnosti skupščini družbenopolitične skupnosti, naj odredi začasne ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.

Pobudo pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti za predlaganje ukrepov iz drugega odstavka tega člena da lahko tudi organ upravljanja organizacije oziroma skupnosti iz prvega odstavka tega člena.

3. Postopek za odstranitev vzrokov za nastalo izgubo po periodičnem obračunu

30. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki je v periodičnem obračunu izkazala izgubo v poslovanju, morajo v 30 dneh po poteku roka za predložitev periodičnega obračuna:

1)

ugotoviti vzroke, zaradi katerih temeljna organizacija posluje z izgubo;

2)

določiti program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo;

3)

ugotoviti v skladu s samoupravnim splošnim aktom odgovornost delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa oziroma posameznih njihovih članov za nastalo izgubo.

Program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo vsebuje tudi ukrepe iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.

Temeljna organizacija obvesti in pošlje v petih dneh po dnevu, določenem za sprejetje programa ukrepov, program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo iz prvega odstavka tega člena in obvesti o ukrepih, sprejetih zoper odgovorne osebe, temeljne organizacije, s katerimi je sklenila samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela, v katere sestavi je oziroma v katero je združena, druge temeljne organizacije, s katerimi je sklenila samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ali o drugih oblikah medsebojnega povezovanja in trajnejšega poslovanja, s katerim so predvidene vzajemne odgovornosti za obveznosti, za medsebojno kritje rizika ter kritje izgub, in predloži zahtevo za ekonomsko in drugo pomoč.

Program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo pošlje temeljna organizacija v roku iz tretjega odstavka tega člena pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima sedež temeljna organizacija, pristojni službi družbenega knjigovodstva in banki - kreditorju.

Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na delovne skupnosti.

31. člen

Pri sprejemanju programa ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo odločijo delavci v temeljni organizaciji, ali bodo zahtevo za ekonomsko in drugo pomoč predložili tudi drugim organom, organizacijam in skupnostim.

Skupaj z zahtevo iz prvega odstavka tega člena pošlje temeljna organizacija program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo iz 30. člena tudi obvestilo o ukrepih zoper odgovorne osebe.

32. člen

Organizacija oziroma skupnost iz tretjega odstavka 30. člena in iz 31. člena tega zakona oceni pri odločanju o zahtevi temeljne organizacije prejeti program ukrepov in ukrepe zoper odgovorne osebe in če oceni, da program ukrepov ne zagotavlja odstranitve vzrokov za izgubo, lahko predlaga temeljni organizaciji svoj program ukrepov, vštevši tudi ukrepe zoper odgovorne osebe.

33. člen

Če temeljna organizacija zaradi izgube v poslovanju, izkazane v periodičnem obračunu, ne more izpolnjevati do družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti obveznosti, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije in iz osebnih dohodkov delavcev, lahko predloži zahtevo tem skupnostim za oprostitev, odložitev plačila ali zmanjšanje teh obveznosti. Temeljna organizacija pošlje skupaj s to zahtevo tudi program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo iz 30. člena tega zakona.

Pristojni organi družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti morajo v 30 dneh po prejemu zahteve proučiti možnost za znižanje stopenj, oprostitev obveznosti plačila davkov in prispevkov iz dohodka in iz osebnih dohodkov delavcev, obveznosti iz združevanja sredstev v dobro skladov za nerazvita območja, za prednostne investicije, za katere se po zakonu obvezno združujejo sredstva, ter obveznosti iz združevanja sredstev na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, ali za odložitev izpolnitve obveznosti, dokler jih temeljna organizacija ne bo mogla izpolnjevati, in o svoji odločitvi obvestiti temeljno organizacijo in pristojno službo družbenega knjigovodstva.

Ukrepi iz drugega odstavka tega člena se določijo v skladu s programom ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo iz 30. člena tega zakona.

34. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki v periodičnem obračunu za devet mesecev ugotovi, da posluje z izgubo, ki ni večja od zneska izgube, izkazane v periodičnem obračunu za šest mesecev, lahko odločijo o tem, ali so poleg ukrepov, ki so bili sprejeti po 30. členu tega zakona po periodičnem obračunu za šest mesecev, potrebni še drugi ukrepi.

35. člen

Organ upravljanja delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega dela, v katere sestavi je oziroma v katero je združena temeljna organizacija, ali druge organizacije združenega dela, s katero je temeljna organizacija sklenila samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ali o drugih oblikah medsebojnega povezovanja in trajnejšega poslovanja, s katerim so predvidene vzajemne odgovornosti za obveznosti in medsebojno kritje rizika ter kritje izgub, organ upravljanja banke - kreditorja, organ samoupravne delavske kontrole in pristojni organ družbenopolitične skupnosti spremljajo izvrševanje programa ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo.

Če pristojni organ družbenopolitične skupnosti ugotovi, da se program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo ne izvršuje, predlaga brez odlašanja skupščini družbenopolitične skupnosti, naj nastopi z ustreznimi začasnimi ukrepi družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon.

Pobudo pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti za predlaganje ukrepov iz drugega odstavka tega člena da lahko tudi služba družbenega knjigovodstva, organ upravljanja organizacije združenega dela in organ upravljanja banke.

36. člen

Določbe 30. do 35. člena tega zakona se ne uporabljajo za rezultate poslovanja, ugotovljene po periodičnem obračunu za obdobje januar-marec.

V temeljnih organizacijah, ki opravljajo dejavnosti gostinstva in turizma, prevoza potnikov in blaga v zračnem prometu, letaliških storitev, proizvodnje morske soli, poljedelstva, kmetijskih storitev za rastlinsko proizvodnjo, visokih gradenj in nizkih gradenj, če v predhodnem letu niso izkazale izgube v poslovanju in če so v prvem polletju omenjenega leta ustvarile manj kot 35% celotnega prihodka, se določbe 30. do 35. člena tega zakona ne uporabljajo tudi za rezultate poslovanja, ugotovljene po periodičnem obračunu za obdobje januar-junij.

Drugi odstavek tega člena se nanaša tudi na delovne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti, navedene v omenjenem odstavku.

37. člen

Če delavci v temeljni organizaciji, ki opravlja sanacijski postopek po izgubi, izkazani v zaključnem računu za predhodno leto, ugotovijo, da posluje organizacija z izgubo tudi po periodičnem obračunu za obdobje januar-junij oziroma za obdobje januar september tekočega leta, niso dolžni, če ta izguba ni večja od zneska, ki je predviden v sanacijskem programu, ukrepati po 30. členu tega zakona, če je to določeno v sanacijskem programu, sprejetem zaradi izgube, izkazane po zaključnem računu za predhodno leto, vendar so dolžni oceniti, ali se izvajajo ukrepi iz sanacijskega programa. Če ocenijo, da se ukrepi iz sanacijskega programa ne izvajajo oziroma da niso zadostni, ukrepajo, da se ti izvedejo oziroma da se sanacijski program dopolni z drugimi ukrepi.

38. člen

Če temeljna organizacija izkaže izgubo v poslovanju po periodičnem obračunu za obdobje januar-september, mora začeti z izdelavo sanacijskega programa.

39. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki v periodičnem obračunu izkaže izgubo pri opravljanju dejavnosti za potrebe družbenega standarda, ki jo opravlja v okviru svojega poslovanja, morajo v 30 dneh po poteku roka za predložitev periodičnega obračuna:

1)

ugotoviti vzroke, zaradi katerih posluje temeljna organizacija pri opravljanju dejavnosti za potrebe družbenega standarda z izgubo;

2)

sprejeti program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo;

3)

ugotoviti v skladu s samoupravnim splošnim aktom odgovornost delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa oziroma posameznih njihovih članov za nastalo izgubo v tej dejavnosti.

40. člen

Delavci v delovni skupnosti, ki izkaže v periodičnem obračunu nezadosten dohodek pri opravljanju dejavnosti za potrebe družbenega standarda, ki jo opravlja v okviru svojega poslovanja, morajo v 30 dneh od dneva, ki je predpisan za predložitev periodičnega obračuna, ugotoviti vzroke, zaradi katerih je pri opravljanju te dejavnosti izkazan nezadosten dohodek, ter odgovornost delavcev, organa upravljanja oziroma posameznih njegovih članov in vodje delovne skupnosti.

Če delavci v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena opravljajo dejavnosti za potrebe družbenega standarda delavcev temeljnih organizacij in drugih delovnih skupnosti v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, morajo ukrepe za odstranitev vzrokov, zaradi katerih je ustvarjen nezadosten dohodek, sprejeti v sodelovanju z delavci v teh organizacijah in delovnih skupnostih.

III. POGOJI IN POSTOPEK SANACIJE

41. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki je v zaključnem računu izkazala izgubo v poslovanju, morajo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi sprejeti sanacijske ukrepe pod pogoji in po postopku, ki so določeni s tem zakonom.

Izgubo, ugotovljeno med izdelavo zaključnega računa, lahko temeljna organizacija krije:

1)

iz razpoložljivih sredstev svojega rezervnega sklada;

2)

iz sredstev skupnih rezerv, oblikovanih v delovni organizaciji oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela, iz čistega dohodka oziroma iz sredstev rezervnega sklada druge temeljne organizacije, ki je s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev prevzela obveznost za kritje izgube, iz sredstev rizičnega sklada in iz drugih sredstev, ki so dana omenjeni organizaciji brez vračilne obveznosti, pod pogojem, da so sredstva iz teh naslovov vplačana na njen žiro račun ali na žiro račun delovne organizacije, če temeljna organizacija ustvarja celotni prihodek in razpolaga s sredstvi, ki jih upravlja prek žiro računa delovne organizacije, oziroma na njen interni račun najpozneje do roka, ki je določen za oddajo zaključnega računa.

Z razpoložljivimi sredstvi rezervnega sklada so po tem zakonu mišljena denarna sredstva tega sklada na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva oziroma na žiro računu temeljne organizacije ali na žiro računu delovne organizacije, če ustvarja temeljna organizacija celotni prihodek in razpolaga s sredstvi, ki jih upravlja, prek žiro računa delovne organizacije.

Drugi odstavek tega člena se ne nanaša na kritje izgube, ki jo ugotovi temeljna organizacija pri opravljanju dejavnosti za potrebe družbenega standarda v okviru svojega poslovanja, ter na temeljno organizacijo, ki opravlja dejavnost za potrebe družbenega standarda delavcev v drugih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija za družbeni standard).

42. člen

Delovni ljudje, ki so združili svoje delo in sredstva v temeljno zadružno organizacijo, temeljno organizacijo kooperantov, kmetijsko zadrugo, obrtno in drugo zadrugo, ki je izkazala v zaključnem računu izgubo, sprejmejo sanacijske ukrepe v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju in z zakonom.

43. člen

Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in ki združijo svoje delo in sredstva v pogodbeno organizacijo združenega dela, ter delavci v pogodbeni organizaciji združenega dela, ki je v zaključnem računu izkazala izgubo, sprejmejo sanacijske ukrepe v skladu s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije združenega dela in s samoupravnim sporazumom o združitvi v pogodbeno organizacijo združenega dela in z zakonom.

44. člen

Delavci v delovni skupnosti, ki ni ustvarila zadostnega dohodka po zaključnem računu, morajo z delavci v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, za katere opravljajo dela skupnega pomena, sprejeti sanacijske ukrepe v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih in s tem zakonom.

Temeljne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti, za katere opravlja delovna skupnost dela skupnega pomena, zagotovijo sredstva v znesku manj ustvarjenega dohodka v 30 dneh po poteku roka za predložitev zaključnega računa.

45. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki je izkazala v zaključnem računu izgubo v svojem poslovanju, morajo ob sprejetju zaključnega računa sprejeti sklep o začetku sanacijskega postopka.

Sklep o začetku sanacijskega postopka iz prvega odstavka tega člena določa:

1)

postopek in roke, v katerih morajo biti ugotovljeni vzroki za nastale izgube;

2)

roke za ugotovitev odgovornosti organov upravljanja in poslovodnega organa oziroma posameznih njihovih članov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delavcev za nastale izgube;

3)

postopek in roke, v katerih mora biti sprejet sanacijski program;

4)

druge ukrepe, ki so pomembni za sanacijski postopek.

46. člen

Delavci v delovni skupnosti, ki po zaključnem računu ni ustvarila zadostnega dohodka, morajo ob sprejetju zaključnega računa sprejeti sklep iz 45. člena tega zakona v sodelovanju z delavci v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, za katere opravljajo dela skupnega pomena.

S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih se lahko določi, da se sodelovanje iz prvega odstavka tega člena lahko uresniči s pridobitvijo poprejšnjega mnenja ali dajanjem odobritve oziroma soglasja k sklepu za začetek sanacijskega postopka.

47. člen

O začetku sanacijskega postopka ter o vsebini sklepa iz 45. člena tega zakona obvesti temeljna organizacija najpozneje v petih dneh od dneva, ko je bil sklep sprejet:

1)

temeljne organizacije, s katerimi je sklenila samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in sestavljeno organizacijo združenega dela, v katere sestavi je oziroma v katero je združena, ter druge organizacije združenega dela, s katerimi je sklenila samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ali o drugih oblikah medsebojnega povezovanja in trajnejšega poslovanja, s katerim so predvidene vzajemne odgovornosti za obveznosti in medsebojno kritje rizika ter kritje izgube;

2)

pristojni organ družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima sedež temeljna organizacija oziroma na območju katere opravlja dejavnost, ki mu pošlje tudi zahtevo, da prouči možnost za določitev nižjih stopenj davkov iz dohodka ali drugih obveznosti, da odloži izpolnitev teh obveznosti ali da zagotovi druge ugodnejše pogoje za izpolnitev obveznosti, dokler traja sanacija;

3)

pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini, na območju katere ima sedež temeljna organizacija, ki mu pošlje tudi zahtevo, da prouči možnost za zmanjšanje, odložitev ali oprostitev obveznosti združevanja sredstev v dobro skladov za nerazvita območja ter za prednostne investicije, za katere se obvezno združujejo sredstva na podlagi zakona;

4)

banko - kreditorja;

5)

samoupravno interesno skupnost, po kateri zadovoljuje določene potrebe svojih delavcev oziroma zagotavlja svoje interese, ki ji pošlje tudi zahtevo, da ukrepa v skladu z zakonom oziroma samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti (zmanjšanje prispevnih stopenj, odložitev plačila obveznosti, odložitev ali oprostitev obveznega združevanja sredstev ipd.);

6)

združenje v gospodarski zbornici, v katero je združena;

7)

pristojno službo družbenega knjigovodstva;

8)

pristojno sodišče, pri katerem je vpisana v sodni register.

Če delavci v temeljni organizaciji ne sprejmejo sklepa iz drugega odstavka 45. člena tega zakona v roku, ki je predpisan za sprejetje zaključnega računa temeljne organizacije, mora obvestiti njen poslovodni organ o poslovanju z izgubo in o znesku nekrite izgube organ upravljanja delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela, v katere sestavi je oziroma v katero je združena temeljna organizacija.

Obvestilo iz drugega odstavka tega člena dostavi poslovodni organ v osmih dneh po dnevu, ko poteče rok za predložitev zaključnega računa, tudi pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima sedež temeljna organizacija, in pristojni službi družbenega knjigovodstva.

48. člen

Če temeljne organizacije, ki opravljajo dejavnost na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva ali na drugem področju družbene dejavnosti, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela prek samoupravne interesne skupnosti oziroma v njenem okviru, izkažejo v zaključnem računu izgubo, morajo o sklepu iz 45. člena tega zakona obvestiti poleg organizacij in skupnosti iz 45. člena tega zakona tudi samoupravno interesno skupnost, prek katere oziroma v okviru katere svobodno izmenjujejo delo, in ji poslati sanacijski program z zahtevo za kritje izgube.

Temeljne organizacije iz prvega odstavka tega člena, ki uresničujejo svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih, morajo o sklepu iz 45. člena tega zakona obvestiti tudi temeljne organizacije, s katerimi uresničujejo svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih.

49. člen

Temeljna organizacija mora najpozneje v 60 dneh po poteku roka za izročitev zaključnega računa pristojni službi družbenega knjigovodstva oziroma po dnevu, ko ji je služba družbenega knjigovodstva vročila odločbo o ugotovitvi izgube, ki je postala dokončna, sprejeti program ukrepov za odstranitev vzrokov za nastalo izgubo in ukrepe za zagotovitev uspešnega poslovanja (v nadaljnjem besedilu: sanacijski program).

Sanacijski program vsebuje zlasti:

1)

znesek celotne izgube in znesek nekrite izgube;

2)

ugotovljene vzroke, zaradi katerih je nastala izguba, ukrepe in roke za njihovo odstranitev;

3)

način in roke za zagotovitev sredstev za kritje izgube in pogoje, ob katerih so ta sredstva dobljena;

4)

rok za trajanje sanacije.

Če je nastala izguba tudi zaradi zastarelosti tehnologije ali zaradi neusklajenosti zmogljivosti, pomanjkanja obratnih sredstev, nesmotrnega oziroma negospodarnega poslovanja, mora vsebovati sanacijski program tudi:

1)

načrt za modernizacijo, rekonstrukcijo in razširitev zmogljivosti, način in pogoje za zagotovitev potrebnih sredstev, ki se vlagajo v te namene;

2)

višino, način in pogoje za zagotovitev obratnih sredstev;

3)

ukrepe za smotrno oziroma gospodarno poslovanje, kot so: zboljšanje organizacije dela; ukrepi za inovacije in racionalizacijo ipd.; optimalna izraba delovnega časa in zmogljivosti strojev; prihranki pri materialu, surovinah in energiji; zmanjšanje škarta v proizvodnji; vključevanje v domači in zunanji trg glede vrste in kakovosti blaga in storitev ter druge ukrepe iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.

50. člen

Pri sprejetju sanacijskega programa ugotovijo delavci v temeljni organizaciji v skladu s samoupravnim splošnim aktom odgovornost organa upravljanja in poslovodnega organa oziroma posameznih članov teh organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugih delavcev za nastalo izgubo.

51. člen

Temeljna organizacija mora dostaviti sanacijski program in predložiti zahtevo za kritje izgube najpozneje v petih dneh po poteku roka, določenega v prvem odstavku 49. člena tega zakona:

1)

temeljnim organizacijam, s katerimi je sklenila samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela;

2)

temeljnim organizacijam, s katerimi je sklenila samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ali o drugih oblikah medsebojnega povezovanja in trajnejšega poslovanja, ki določa vzajemno odgovornost za obveznosti in medsebojno kritje rizika ter kritje izgube;

3)

delovni organizaciji oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela, v katero je združila sredstva rezerv.

Sanacijski program mora poslati temeljna organizacija v roku iz prvega odstavka tega člena tudi pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti, pristojni službi družbenega knjigovodstva ter banki - kreditorju.

Če temeljna organizacija ne sprejme in ne pošlje sanacijskega programa, predlaga sanacijski program delavcem te organizacije pristojni organ družbenopolitične skupnosti skupaj z delavskim svetom oziroma drugim organom upravljanja temeljne organizacije najkasneje 60 dni po poteku roka, določenega v prvem odstavku 49. člena tega zakona.

Če delavci v temeljni organizaciji ne sprejmejo sanacijskega programa na predlog iz tretjega odstavka tega člena, sprejme skupščina družbenopolitične skupnosti ob pogojih in po postopku, ki jih določa zakon, ustrezne začasne ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.

52. člen

Če je v sanacijskem programu predvideno, da se izgube krijejo tudi s sredstvi drugih organizacij in skupnosti oziroma z iskanjem prevzemnika sanacije prek združenja v gospodarski zbornici, v katero je združena temeljna organizacija, poleg organizacij iz 51. člena tega zakona, mora temeljna organizacija poslati program ukrepov in zahtevo za kritje izgube tem organizacijam in skupnostim oziroma združenju v gospodarski zbornici v roku iz 51. člena tega zakona.

53. člen

Če temeljna organizacija zaradi nekrite izgube po zaključnem računu ne more plačati obresti za kredit in odplačila investicijskega kredita, lahko skupaj s sanacijskim programom predloži zahtevo banki - kreditorju, da ji odpiše ali odloži plačilo obresti za kredit, da ji odloži odplačilo investicijskega kredita oziroma da ji odloži združevanje sredstev v sklade banke ali jo te obveznosti oprosti.

Banka - kreditor mora obravnavati zahtevo iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh po njenem prejemu in o svoji odločitvi obvestiti temeljno organizacijo.

Pogoje in način za odpis ali odložitev plačila obresti za dane kredite, odložitev odplačila investicijskih kreditov, danih temeljnim organizacijam, ki imajo nekrito izgubo po zaključnem računu, ter odložitev in oprostitev obveznosti združevanja sredstev v sklade banke ureja samoupravni sporazum o temeljih plana banke ali drug samoupravni sporazum, ki se sklene v banki.

54. člen

Če delavci v temeljni organizaciji, ki je izkazala nekrito izgubo, ocenijo, da bodo lahko uspešno poslovali brez nadomestitve sredstev v višini nekrite izgube, lahko ne glede na 41. do 53. člen tega zakona sklenejo, da ne bodo poslali zahteve za kritje nekrite izgube in da bodo izgubo krili v breme poslovnega sklada in sicer:

1)

do zneska dohodka, ki so ga po zaključnem računu za predhodno leto vložili v poslovni sklad;

2)

do zneska 50% amortizacije, ugotovljene v dokončnem obračunu za leto, v katerem je izkazana izguba, če v zaključnem računu za predhodno leto ni bila izkazana izguba pri poslovanju.

Temeljna organizacija iz prvega odstavka tega člena mora izvajati druge določbe sklepa iz 45. člena tega zakona.

Temeljna organizacija iz prvega odstavka tega člena mora po zaključnem računu za naslednje leto razporediti dohodek v poslovni sklad najmanj v znesku, s katerim je v breme tega sklada krila izgubo po prvem odstavku tega člena.

Če temeljna organizacija ne ravna po tretjem odstavku tega člena, mora po sprejetju zaključnega računa za naslednje leto izvesti vsa dejanja in ukrepe za kritje izgube iz prvega od stavka tega člena.

55. člen

Če pristojna služba družbenega knjigovodstva pri kontroli zaključnega računa za predhodno leto naknadno ugotovi izgubo v poslovanju temeljne organizacije ali ugotovi, da je izguba večja od zneska, ki ga je ugotovila temeljna organizacija, morajo delavci v tej temeljni organizaciji sprejeti sklep iz 45. člena tega zakona v osmih dneh po vročitvi odločbe pristojne službe družbenega knjigovodstva, ki je postala dokončna, druga opravila, za katera so predpisani roki, pa morajo opraviti v roku, ki ga predpisuje ta zakon.

56. člen

Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka 51. člena in 52. in 53. člena tega zakona morajo v 30 dneh po prejemu sanacijskega programa in zahteve za kritje izgube oziroma za drugo pomoč sprejeti sklep o zahtevi in o njem obvestiti temeljno organizacijo.

57. člen

Temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, ki sprejmejo sklep o kritju izgube temeljne organizacije, lahko sklenejo, da za to temeljno organizacijo pripravijo program ukrepov, ki ga organ upravljanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela predloži temeljni organizaciji, da ga sprejme.

Organ upravljanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela pri obravnavi sanacijskega programa iz prvega odstavka tega člena prouči tudi odgovornost organa upravljanja in poslovodnega organa oziroma posameznih članov teh organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delavcev v temeljni organizaciji za nastalo izgubo ter lahko predlaga organu upravljanja temeljne organizacije, da zoper odgovorne osebe nastopi z ukrepi v skladu s samoupravnim splošnim aktom.

Če delavci v temeljni organizaciji v 15 dneh po prejemu ne sprejmejo sanacijskega programa iz prvega odstavka tega člena in ne ukrepov zoper odgovorne osebe iz drugega odstavka tega člena, obvesti organ upravljanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije o tem brez odlašanja pristojni organ družbenopolitične skupnosti.

Pristojni organ družbenopolitične skupnosti predlaga na podlagi obvestila iz tretjega odstavka tega člena v 30 dneh po njegovem prejemu skupščini družbenopolitične skupnosti, da sprejme ustrezne začasne ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.

58. člen

Pravice in obveznosti med sanatorjem in temeljno organizacijo, ki jo sanira, se določijo s pogodbo oziroma samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v sanaciji v 15 dneh po sprejetju sklepa iz 56. člena tega zakona.

Temeljna organizacija iz prvega odstavka tega člena obvesti v roku iz omenjenega odstavka pristojno službo družbenega knjigovodstva o sklenjeni pogodbi oziroma samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v sanaciji.

V pogodbi oziroma samoupravnem sporazumu iz prvega odstavka tega člena se določijo materialne obveznosti sanatorja, kot so: znesek sredstev, ki ga sanator daje za kritje izgube; način dajanja sredstev (sredstva brez vračilne obveznosti, odpis terjatev, sanacijski kredit idr.); pogoji, ob katerih bodo dana sredstva, in roki, v katerih bodo dana ta sredstva na razpolago, ter druga pomoč (kadrovska, organizacijska, marketinška, izobraževanje kadrov, prenos tehnologije, prestrukturiranje proizvodnje idr.).

Sanator in temeljna organizacija, ki se sanira, lahko s pogodbo oziroma samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v sanaciji določita osnove in merila za določanje višine osebnih dohodkov za obdobje, v katerem se izvršuje sanacijski program, ter način usklajevanja stališč in skupnega odločanja v primerih, v katerih delavci v temeljni organizaciji, ki se sanira, ne ravnajo v skladu z obveznostmi, prevzetimi s to pogodbo oziroma samoupravnim sporazumom.

V pogodbi oziroma samoupravnem sporazumu iz prvega odstavka tega člena se lahko določi, da sanator na način, določen s to pogodbo oziroma samoupravnim sporazumom, sodeluje pri določanju proizvodnega programa, proizvodnega načrta in razvojnega programa temeljne organizacije, ki jo sanira.

Sanator in temeljna organizacija, ki se sanira, ima pa preveč delavcev, morata v skladu s pogodbo in samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena presežne delavce zaposliti z uvedbo novih delovnih izmen, boljšim izkoriščanjem zmogljivosti in razširitvijo proizvodnega programa ali pa ukreniti vse potrebno, da se presežni delavci zaposlijo v drugih temeljnih organizacijah v sestavi delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela.

59. člen

Če pri saniranju temeljne organizacije sodeluje več sanatorjev, se medsebojne pravice in obveznosti med sanatorji ter med sanatorji in temeljno organizacijo, ki jo sanirajo, določijo s pogodbo oziroma samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v sanaciji.

Sanatorji in temeljna organizacija, ki se sanira, ustanovijo s pogodbo oziroma samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena odbor sanatorjev ter določijo njegovo sestavo in delovno področje.

Pri izvrševanju pravic in dolžnosti iz svojega delovnega področja daje odbor sanatorjev mnenja, pobude in predloge pristojnim organom v temeljni organizaciji, ki se sanira.

Pristojni organ temeljne organizacije, ki se sanira, mora obravnavati mnenja, pobude in predloge iz tretjega odstavka tega člena in o svojem stališču obvestiti odbor sanatorjev.

Sanatorji in temeljna organizacija, ki se sanira, lahko s pogodbo oziroma samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena prenesejo na odbor sanatorjev določene pravice upravljanja in razpolaganja s sredstvi temeljne organizacije v obdobju, v katerem se izvršuje sanacijski program.

Obdobje, v katerem se izvršuje sanacijski program, po četrtem odstavku 58. člena tega zakona in po petem odstavku tega člena, traja, dokler temeljna organizacija ne pokrije izgube oziroma ne vrne sanacijskega kredita ter ne ugotovi, da posluje brez izgube.

60. člen

Če je v sanacijskem programu predvideno, da se izguba krije z zmanjšanjem terjatev do upnikov, mora temeljna organizacija poslati predlog za uvedbo postopka za zmanjšanje terjatev upnikom v roku iz 51. člena tega zakona.

61. člen

Predlog za uvedbo postopka za zmanjšanje terjatev vsebuje zlasti:

1)

znesek izgube, ki se z zmanjšanjem terjatev mora pokriti, ter odstotek, ki se ponudi upnikom za izplačilo njihovih terjatev, s predlogom roka in načina za njihovo izplačilo;

2)

znesek izgube, ki se krije na drug način;

3)

seznam vseh upnikov z zneski neporavnanih terjatev;

4)

seznam vseh dolžnikov z navedenimi višinami dolga;

5)

navedbo zneska, do katerega je treba zmanjšati terjatve;

6)

celotno vrednost poslovnih sredstev.

Temeljna organizacija iz prvega odstavka tega člena pošlje predlog za uvedbo postopka za zmanjšanje terjatev vsem upnikom in pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima svoj sedež, z vabilom za sestanek zaradi sporazumevanja o zmanjšanju terjatev.

62. člen

K predlogu za sklenitev pogodbe o zmanjšanju terjatev se lahko priloži tudi izjava o danem poroštvu za obveznosti dolžnika, za primer, če bo ta pogodba sklenjena.

63. člen

Od dneva, ko je dala predlog za začetek postopka za zmanjšanje terjatev, do dneva, ko je ta postopek končan, temeljna organizacija ne sme odtujevati delovnih sredstev in sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, glede katerih ima pravico razpolaganja, in ne dajati poroštva ali avala.

64. člen

S pogodbo o zmanjšanju terjatev se lahko določi, da imajo upniki, ki sklenejo to pogodbo, v obdobju do izpolnitve obveznosti, prevzetih s to pogodbo, pravice in obveznosti, ki so v 58. in 59. členu tega zakona predpisane za sanatorje.

65. člen

Pogodba o zmanjšanju terjatev je sklenjena, ko upniki privolijo v zmanjšanje svojih terjatev v obsegu, v katerem se krije izguba.

66. člen

Pogodba o zmanjšanju terjatev se pošlje takoj po podpisu pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti in pristojni službi družbenega knjigovodstva.

67. člen

Če se v postopku za zmanjšanje terjatev ne sklene pogodba o zmanjšanju terjatev do višine nekrite izgube v 30 dneh od dneva začetka tega postopka, obvesti temeljna organizacija, ki je začela postopek, o tem pristojni organ družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima svoj sedež, in pristojno službo družbenega knjigovodstva.

68. člen

V sanacijskem postopku se nadomestijo sredstva najmanj v višini nekrite izgube:

1)

s sredstvi brez vračilne obveznosti;

2)

z odpisom terjatev po upnikih, pri čemer se z odpisom sanacijskih kreditov, odobrenih za kritje izgube po zaključnem računu iz prejšnjih let, ne smejo kriti izgube po zaključnem računu za naslednje leto.

3)

s sanacijskim kreditom, katerega vračilni rok ne sme biti krajši od roka, določenega v sanacijskem programu.

S sredstvi brez vračilne obveznosti in z odpisom terjatev se istočasno krije izguba.

S sanacijskim kreditom se izguba lahko nadomesti največ do 70% nekrite izgube, ki je bila izkazana v zaključnem računu, razlika v višini najmanj 30% pa se mora pokriti s sredstvi, dobljenimi brez vračilne obveznosti, in z odpisom terjatev po upnikih.

Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko temeljna organizacija nadomesti izgubo s sanacijskim kreditom tudi nad 70% nekrite izgube pod pogojem, da je s pogodbo o sanacijskem kreditu predvideno, da bo upnik odpisal terjatev po tem kreditu v znesku nad 70% nekrite izgube, če temeljna organizacija po zaključnem računu za leto, v katerem se je na ta način nadomestila izguba, v tem znesku ne razporedi dohodka v poslovni sklad.

S sredstvi, ki so bila v prejšnjih letih brez vračilne obveznosti prenesena ali so bila dana v trajno uporabo temeljni organizaciji, se ne sme kriti izguba.

Banka sme izjemoma dati sanacijski kredit temeljni organizaciji, ki ima nekrito izgubo, v skladu z zveznim zakonom, ki ureja bančni in kreditni sistem.

69. člen

Če temeljna organizacija ni ustvarila čistega dohodka, ki bi zadostoval za odplačilo sanacijskega kredita v skladu s sklenjeno pogodbo o sanacijskem kreditu, se šteje, da ni pokrila izgube iz prejšnjih let in mora storiti po zaključnem računu vse, kar je potrebno za kritje izgube, v rokih in na način, ki jih določa ta zakon.

70. člen

Nadomestitev sredstev s sanacijskim kreditom oziroma kritje izgube s sredstvi brez vračilne obveznosti se izvrši:

1)

z vplačilom na žiro račun oziroma z odobritvijo na interni račun;

2)

z indosiranjem menic z avalom, izdanih po zveznem zakonu, ki ureja zavarovanje plačil med uporabniki družbenih sredstev, ter drugih vrednostnih papirjev, ki zapadejo v izplačilo v 90 dneh, za katere obstaja poroštvo, vendar največ do 50% zneska izgube.

Nadomestitev sredstev z odpisom terjatev po upnikih se opravi z izročitvijo listine o odpisu.

71. člen

Z začetkom sanacijskega postopka se vpišejo vsa opravila v sanacijskem postopku v poseben register, ki ga vodi pristojna služba družbenega knjigovodstva.

Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za finance, predpiše, kateri podatki se vpisujejo v register iz prvega odstavka tega člena.

72. člen

Organizacije in skupnosti, ki so temeljni organizaciji pokrile izgubo z dajanjem sredstev brez vračilne obveznosti oziroma z odpisom terjatev ali so nekrito izgubo nadomestile s sanacijskim kreditom, spremljajo izvrševanje sanacijskega programa.

Pristojna služba družbenega knjigovodstva v mejah svoje pristojnosti spremlja izvrševanje sanacijskega programa in če ugotovi, da se ne izvršuje, obvesti o tem organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena in pristojni organ družbenopolitične skupnosti.

73. člen

Organizacije in skupnosti iz 72. člena tega zakona določijo način, kako bodo spremljale izvrševanje sanacijskega programa.

Če pristojni organ družbenopolitične skupnosti ugotovi, da se sanacijski program ne izvršuje, predlaga brez odlašanja skupščini družbenopolitične skupnosti, da nastopi z začasnimi ukrepi za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.

Pobudo za predlaganje ukrepov iz drugega odstavka tega člena skupščini družbenopolitične skupnosti lahko pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti dajo pristojna služba družbenega knjigovodstva ter organizacije in skupnosti iz 72. člena tega zakona.

74. člen

Če se sanacijski program ne izvršuje v določenih rokih, morajo delavci v temeljni organizaciji ugotoviti odgovornost organa upravljanja in poslovodnega organa oziroma posameznih članov teh organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugih delavcev ter sprejeti potrebne ukrepe za izvrševanje sanacijskega programa.

75. člen

Temeljne organizacije, ki proizvajajo oborožitvena sredstva in vojaško opremo, morajo obvestiti o začetku sanacijskega postopka v roku iz 47. člena tega zakona Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in mu poslati sanacijski program.

Temeljne organizacije, ki proizvajajo oborožitvena sredstva in vojaško opremo, si morajo pred prevzemom obveznosti po pogodbi oziroma samoupravnem sporazumu iz 58. in 59. člena tega zakona priskrbeti o tem soglasje Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo.

76. člen

Če temeljna organizacija ne pokrije izgube ali je ne nadomesti s sanacijskim kreditom oziroma če do 30. junija leta, v katerem je bil predložen zaključni račun, v katerem je izkazana izguba, ne sklene pogodbe o zmanjšanju terjatev, obvesti pristojna služba družbenega knjigovodstva brez odlašanja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, da se uvede postopek za začetek stečaja nad to temeljno organizacijo.

V primeru iz prvega odstavka tega člena mora pristojni organ družbenopolitične skupnosti obravnavati obvestilo pristojne službe družbenega knjigovodstva in o svojem stališču obvestiti pristojno službo družbenega knjigovodstva v 30. dneh po prejemu obvestila.

Če pristojni organ družbenopolitične skupnosti v roku iz drugega odstavka tega člena ne obvesti pristojne službe družbenega knjigovodstva o svojem stališču ali če jo obvesti, da ne bo vložil pri pristojnem sodišču prijave za uvedbo postopka za začetek stečaja, jo brez odlašanja vloži pristojna služba družbenega knjigovodstva.

IV. POGOJI IN POSTOPEK SANACIJE TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNIH SKUPNOSTI, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOSTI ZA POTREBE DRUŽBENEGA STANDARDA

77. člen

Delavci v temeljni organizaciji za družbeni standard, ki je izkazala v zaključnem računu izgubo, morajo z delavci, za katere opravljajo te dejavnosti, sprejeti sanacijske ukrepe v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju, pod pogoji in po postopku, ki so določeni v 41. do 74. členu tega zakona, če s tem zakonom ni določeno drugače.

78. člen

Izgubo, ugotovljeno ob izdelavi zaključnega računa, lahko temeljna organizacija za družbeni standard krije:

1)

iz razpoložljivih sredstev rezervnega sklada oziroma iz razpoložljivih sredstev sklada skupne porabe, razen sredstev za stanovanjske potrebe;

2)

iz sredstev skupne porabe, razen sredstev za stanovanjske potrebe, druge temeljne organizacije, iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz drugih sredstev, ki se smejo uporabljati za ta namen in so omenjeni organizaciji dana brez vračilne obveznosti, pod pogojem, da so sredstva, dana za ta namen tudi vplačana na njen žiro račun ali žiro račun delovne organizacije, če temeljna organizacija ustvarja celotni prihodek in razpolaga s sredstvi, ki jih upravlja, prek žiro računa delovne organizacije, oziroma na njen interni račun najpozneje do roka, določenega za oddajo zaključnega računa.

Razpoložljiva sredstva sklada skupne porabe razen sredstev za stanovanjske potrebe, so po tem zakonu denarna sredstva omenjenega sklada, razen sredstev za stanovanjske potrebe, na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva oziroma na žiro računu temeljne organizacije ali na žiro računu delovne organizacije, če temeljna organizacija ustvarja prihodek in razpolaga s sredstvi, ki jih upravlja, prek žiro računa delovne organizacije.

79. člen

O začetku sanacijskega postopka ter o vsebini sklepa iz 45. člena tega zakona obvesti temeljna organizacija za družbeni standard najpozneje v petih dneh po dnevu, ko je bil ta sklep sprejet:

1)

temeljne organizacije in delovne skupnosti, za katere opravlja dejavnost za potrebe družbenega standarda;

2)

pristojni organ družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima sedež temeljna organizacija za družbeni standard oziroma na območju katere opravlja dejavnost, ki mu pošlje tudi zahtevo, da obravnava možnost za določitev nižjih stopenj davka iz dohodka ali drugih obveznosti, da odloži izpolnitev teh obveznosti ali da zagotovi druge ugodnejše pogoje za izpolnitev obveznosti, dokler traja sanacija;

3)

pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini, na območju katere ima sedež temeljna organizacija za družbeni standard, ki mu pošlje tudi zahtevo, da obravnava možnost za zmanjšanje, odložitev ali oprostitev obveznosti združevanja sredstev v dobro skladov za nerazvita območja in za prednostne investicije, za katere je obvezno združevanje sredstev na podlagi zakona;

4)

banko kreditorja;

5)

samoupravno interesno skupnost, po kateri zadovoljuje določene potrebe svojih delavcev oziroma zagotavlja svoje interese, ki ji pošlje tudi zahtevo, da ukrepa v skladu z zakonom oziroma samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti (zmanjšanje prispevnih stopenj, odložitev plačila obveznosti, odložitev ali oprostitev obveznosti združevanja sredstev ipd.);

6)

pristojno službo družbenega knjigovodstva;

7)

pristojno sodišče, pri katerem je vpisana v sodni register.

80. člen

Temeljna organizacija za družbeni standard mora dostaviti sanacijski program in poslati zahtevo za kritje izgube najpozneje v petih dneh po poteku roka, določenega v prvem odstavku 49. člena tega zakona, in sicer:

1)

temeljnim organizacijam in delovnim skupnostim, za katere opravlja dejavnosti za potrebe družbenega standarda;

2)

delovni organizaciji oziroma sestavljeni organizaciji, v katero je združila sredstva rezerv.

Temeljna organizacija za družbeni standard mora poslati sanacijski program v roku iz prvega odstavka tega člena tudi pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti in pristojni službi družbenega knjigovodstva.

81. člen

Temeljne organizacije in delovne skupnosti, za katere opravlja temeljna organizacija za družbeni standard dejavnosti za potrebe družbenega standarda, lahko pokrijejo izgubo z odpisom terjatev, če odpis te terjatve nadomestijo iz sredstev skupne porabe, razen sredstev za stanovanjske potrebe.

Temeljne organizacije in delovne skupnosti iz prvega odstavka tega člena lahko dajo sanacijski kredit za kritje izgube temeljni organizaciji za družbeni standard iz sredstev skupne porabe, razen sredstev za stanovanjske potrebe.

82. člen

Določbe 77. do 81. člena tega zakona se uporabljajo smiselno tudi za delovne skupnosti, ustanovljene po četrtem odstavku 379. člena zakona o združenem delu.

83. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki v okviru svojega poslovanja opravlja tudi dejavnosti za potrebe družbenega standarda in je v zaključnem računu izkazala izgubo v teh dejavnostih, morajo ugotoviti vzroke, zaradi katerih je v teh dejavnostih nastala izguba, in sprejeti ukrepe za njihovo odstranitev.

84. člen

Izgubo v dejavnosti za potrebe družbenega standarda, ki je bila ugotovljena med sestavljanjem zaključnega računa, lahko pokrije temeljna organizacija v breme sklada skupne porabe, izvzemši sredstva za stanovanjske potrebe, do zneska razpoložljivih sredstev.

Izgubo v dejavnostih za potrebe družbenega standarda, ki je ne pokrije med izdelavo zaključnega računa, mora temeljna organizacija pokriti do 30. junija leta, v katerem je bil predložen zaključni račun, v katerem je bila izkazana izguba v teh dejavnostih.

85. člen

Če delavci v temeljni organizaciji ne pokrijejo izgube v dejavnosti družbenega standarda do 30. junija leta, v katerem je sprejet zaključni račun, v katerem je bila izkazana izguba v tej dejavnosti, sprejmejo sklep o prenehanju opravljanja teh dejavnosti.

86. člen

Določbe 83., 84. in 85. člena tega zakona se nanašajo tudi na delovno skupnost, ki v okviru svojega poslovanja opravlja tudi dejavnosti za potrebe družbenega standarda.

Če opravljajo delavci v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena dejavnosti družbenega standarda tudi za delavce temeljnih organizacij in drugih delovnih skupnosti v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, morajo ukrepe za odstranitev vzrokov izgube, za kritje izgube in za sprejetje sklepa o prenehanju opravljanja teh dejavnosti sprejeti v sodelovanju z delavci v teh organizacijah in delovnih skupnostih.

V. UGOTAVLJANJE ODGOVORNOSTI IN IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV V PRIMERU IZVAJANJA PREDSANACIJSKEGA OZIROMA SANACIJSKEGA POSTOPKA

87. člen

Temeljna organizacija uredi s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom postopek in ukrepe proti organu upravljanja in poslovodnemu organu oziroma posameznim članom teh organov, delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugim delavcem, za katere se ugotovi, da so odgovorni za nastalo nelikvidnost, za motnje v poslovanju oziroma za poslovanje z izgubo.

88. člen

Delavci v temeljni organizaciji morajo začeti postopek za ugotavljanje odgovornosti organa upravljanja in poslovodnega organa oziroma posameznih članov teh organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delavcev in če ugotovijo njihovo odgovornost, začeti postopek za odpoklic delegatov v organu upravljanja, za razrešitev individualnega

poslovodnega organa oziroma predsednika in članov kolegijskega poslovodnega organa ali za ukrepe disciplinske in materialne odgovornosti zoper tiste, ki so odgovorni za nelikvidnost, za motnje v poslovanju oziroma za nastalo izgubo, vštevši tudi njihovo razporeditev k drugim delom in nalogam, prenehanje delovnega razmerja in druge ukrepe v skladu s samoupravnim splošnim aktom.

Temeljna organizacija mora o začetem postopku za ugotavljanje odgovornosti oziroma o ukrepih zoper odgovorne osebe obvestiti organ upravljanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela in pristojni organ družbenopolitične skupnosti.

Temeljne organizacije, ki jih je Zvezni izvršni svet določil kot organizacije združenega dela, ki proizvajajo oborožitvena sredstva in vojaško opremo, obvestijo poleg organov iz drugega odstavka tega člena tudi Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo.

89. člen

V okviru ukrepov iz 88. člena tega zakona je tudi zmanjšanje osebnih dohodkov članov organa upravljanja in poslovodnega organa, delavcev s posebnimi pooblastili in drugih delavcev, za katere se ugotovi, da so odgovorni za nastalo nelikvidnost, za motnje v poslovanju oziroma za poslovanje z izgubo.

Zmanjšanje osebnih dohodkov po prvem odstavku tega člena se določi v sorazmerju z ugotovljeno odgovornostjo vsakega delavca in lahko sega do zneska z zakonom zajamčenega osebnega dohodka.

Znesek, za katerega so zmanjšani osebni dohodki delavcev po prvem in drugem odstavku tega člena, se razporedi za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela oziroma za sredstva rezerv v skladu z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom, ki ureja delovna razmerja delavcev v združenem delu.

Delavci v temeljni organizaciji določijo s samoupravnim splošnim aktom osnove in merila, po katerih se zmanjšujejo osebni dohodki v skladu z drugim odstavkom tega člena.

90. člen

Če temeljna organizacija ne začne po 88. členu tega zakona postopka za ugotavljanje odgovornosti organa upravljanja in poslovodnega organa oziroma posameznih članov teh organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugih delavcev, mora organ upravljanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije, v sestavi katere je temeljna organizacija, predlagati delavcem v temeljni organizaciji začetek postopka za ugotavljanje te odgovornosti.

Če temeljna organizacija ne ravna po predlogu iz prvega odstavka tega člena, obvesti organ upravljanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, v sestavi katere je temeljna organizacija, brez odlašanja o tem pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti, da nastopi z ustreznimi začasnimi ukrepi za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.

91. člen

Delavci v temeljni organizaciji pri ugotavljanju odgovornosti organov upravljanja in poslovodnega organa oziroma posameznih članov teh organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delavcev za nastalo nelikvidnost, motnje pri poslovanju oziroma izgubo pri poslovanju, ugotovijo, ali je do nelikvidnosti, motenj v poslovanju oziroma izgube v poslovanju prišlo zaradi neprofesionalnega, nestrokovnega in neodgovornega izpolnjevanja delovnih obveznosti ali zaradi nekvalitetnih predlogov, pobud, mnenj in drugih aktivnosti delovne skupnosti oziroma zaradi predlogov, pobud in mnenj gospodarske zbornice, znanstvene, strokovne ali druge samoupravne organizacije in skupnosti ali pristojnega organa družbenopolitične skupnosti.

92. člen

Če se ugotovi, da je do nelikvidnosti, motenj v poslovanju oziroma izgube v poslovanju temeljne organizacije prišlo zaradi neprofesionalnega, nestrokovnega in neodgovornega izpolnjevanja delovnih obveznosti ali zaradi nekvalitetnih predlogov, pobud, mnenj in drugih aktivnosti delovne skupnosti delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija, oziroma delovne skupnosti sestavljene organizacije združenega dela, v katero je združena delovna organizacija, v katere sestavi je temeljna organizacija, mora poslovodni organ temeljne organizacije oziroma organ samoupravne delavske kontrole v tej organizaciji dati predlog delovni skupnosti za začetek postopka za ugotavljanje odgovornosti te delovne skupnosti, voditelja delovne skupnosti, delegatov v organu upravljanja in posameznih delavcev v delovni skupnosti.

Določbe 87. do 90. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za delovno skupnost iz prvega odstavka tega člena.

93. člen

Če se ugotovi, da je do nelikvidnosti, motenj v poslovanju oziroma izgube v poslovanju temeljne organizacije prišlo tudi zaradi predlogov, pobud in mnenj gospodarske zbornice, znanstvene, strokovne ali druge samoupravne organizacije in skupnosti ali pristojnega organa družbenopolitične skupnosti, prevzemajo te organizacije, skupnosti in pristojni organ družbenopolitične skupnosti družbenopolitično in drugo odgovornost, določeno z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom.

94. člen

Temeljna organizacija, ki je v predsanacijskem oziroma sanacijskem postopku, lahko izplačuje osebne dohodke delavcev do zneska, ki ga določi v skladu s tem zakonom.

95. člen

Temeljna organizacija, ki je nelikvidna, lahko, dokler, ne odpravi nelikvidnosti, izplačuje akontacije osebnih dohodkov delavcev največ do višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka iz živega dela, izplačanega na delavca v tej organizaciji, ki ga določi po podatkih za predhodno obračunsko obdobje.

96. člen

Temeljna organizacija, ki ima motnje v poslovanju, sme od dneva, ko poteče rok, predpisan za predložitev periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa, v katerem so izkazane te motnje, do dneva, ko ugotovi, da so te motnje odpravljene izplačevati akontacije osebnih dohodkov delavcev največ do višine osebnih dohodkov iz živega dela, določenih po samoupravnem splošnem aktu.

97. člen

Temeljna organizacija, ki je v periodičnem obračunu za obdobje januar-junij oziroma januar-september izkazala izgubo v poslovanju, sme od dneva, ko poteče rok, predpisan za predložitev periodičnega obračuna, do dneva, ko ugotovi, da posluje brez izgube, oziroma do poteka roka, predpisanega za predložitev zaključnega računa, izplačevati akontacije osebnih dohodkov delavcev največ do višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka iz živega dela, izplačanega na delavca v tej organizaciji, ki ga ugotovi po podatkih za obračunsko obdobje, ki je pred obdobjem, v katerem se izplačujejo osebni dohodki.