Odločba o razveljavitvi petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije

969. Odločba o razveljavitvi petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije

Številka: U-I-216/23-12

Datum: 4. 4. 2024

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, na seji 4. aprila 2024

Peti odstavek 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 26/08 in 109/23) se razveljavi.

Predlagatelj izpodbija peti odstavek 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju ZKGZ), ki določa, da v pomembnejše organe zbornice ne morejo biti izvoljene ali imenovane osebe, ki so ob izvolitvi ali imenovanju ali v obdobju dveh let pred tem bile člani organov političnih strank na državni ravni, opravljale najpomembnejše javne funkcije v organih Evropske unije, na državni in lokalni ravni ter na vseh teh ravneh zasedale pomembne uradniške položaje. Očita mu neskladje z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena in 44. členom Ustave ter predlaga njegovo razveljavitev.

Peti odstavek 12. člena ZKGZ naj bi bil v neskladju s pravico do upravljanja javnih zadev (44. člen Ustave). Predlagatelj navaja, da je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-25/08 z dne 15. 1. 2009 (Uradni list RS, št. 7/09, in OdlUS XVIII, 4) že sprejelo stališče, da je zbornica pravna oseba javnega prava, ki izvršuje javna pooblastila, zato pomeni udeležba njenih članov pri volitvah organov zbornice sodelovanje pri upravljanju javnih zadev v smislu 44. člena Ustave. V tej odločbi naj bi Ustavno sodišče sprejelo tudi stališče, da omejevanje pasivne volilne pravice članov zbornice pri volitvah organov zbornice pomeni poseg v 44. člen Ustave. Predlagatelj opozarja na stališče pravne teorije o tem, da je mogoče pasivno volilno pravico za »nedržavno sfero« omejevati z instituti neizvoljivosti ali nezdružljivosti le izjemoma, ko je to nujno za delovanje demokratičnega sistema. Zatrjuje, da je cilj omejevanja volilne pravice ustavno dopusten, saj mora Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju KGZS), ki je izvajalka javne službe in nosilka javnih pooblastil ter katere delo ne sme biti politično motivirano, delovati čim bolj nepristransko in neodvisno. Vendar meni, da izpodbijana prepoved ne prestane strogega testa sorazmernosti. Nesorazmerno naj bi bilo že to, da se omejitev opravljanja političnih funkcij uveljavlja za dve leti pred volitvami v organe zbornice, saj bi zakonodajalec lahko enak cilj dosegel tudi z omejitvijo prepovedi opravljanja političnih funkcij v trenutku kandidiranja ali v času opravljanja funkcije v KGZS. Predlagatelj zatrjuje, da je nesorazmerna tudi prepoved kandidiranja posameznikom, ki opravljajo funkcijo člana politične stranke na državni ravni, saj meni, da je zakonodajalec tem posameznikom pripisal preveliko moč. Zatrjuje, da se bo takšen član zbornice še vedno poklicno ukvarjal s kmetijstvom, saj članstva v organih politične stranke praviloma ne bo opravljal poklicno. Zato naj bi se politično aktivnemu članu zbornice odvzela možnost aktivnega udejstvovanja pri upravljanju KGZS, kar bi lahko vplivalo na njegov uspeh pri opravljanju kmetijske dejavnosti, saj prek zbornice ne bi mogel uveljavljati svojih poklicnih interesov. Predlagatelj opozarja še, da zakonodajalec ni upošteval, da že obstoječa zakonodaja zasleduje enake cilje, kot jih izpodbijana prepoved. Pri tem opozarja na prvi odstavek 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20 – v nadaljevanju ZIntPK) in na 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08 – v nadaljevanju ZJU), ki naj bi že omejevala pasivno volilno pravico članom zbornice. Izpodbijana omejitev naj bi, v primerjavi z določbama ZJU in ZIntPK, razširila krog oseb, ki ne smejo postati člani organov KGZS, in časovno učinkovanje prepovedi. Predlagatelj se sprašuje, ali je dodatno omejevanje nujno potrebno za delovanje demokratičnega sistema, saj se že z določbami iz ZJU in ZIntPK dosega želeni cilj. Meni, da bi izpodbijana ureditev lahko bila sporna tudi z vidika primernosti – namesto da bi krepila avtonomijo zbornice, se vanjo posega. Predlagatelj navaja še, da izpodbijana prepoved omejuje tudi aktivno volilno pravico članov, saj jim onemogoča, da bi predlagali svojega kandidata za volitve.

Predlagatelj izpodbijani določbi očita tudi neskladje z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Zatrjuje, da je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-25/08 že obravnavalo vprašanje enakosti volilne pravice članov KGZS. Pojasnjuje, da je v času odločanja veljavni 12. člen Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZKGZ/04) določal, da je mandatna doba članov organov zbornice štiri leta, pri čemer so bili lahko člani po izteku enega mandata ponovno voljeni oziroma imenovani, vendar le še za naslednji mandat. Ustavno sodišča pa naj bi omejitev ponovnega kandidiranja po preteku dveh mandatov razveljavilo zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom. Ustavno sodišče naj bi ugotovilo, da je primerjava KGZS z drugimi zbornicami z obveznim članstvom razkrila, da je zakonodajalec zgolj pri KGZS omejil volilno pravico za volitve v njene organe. Sprejelo naj bi stališče, da zakonodajalec za takšno razlikovanje ni izkazal razumnega stvarnega razloga ter da to ne izhaja niti iz zakonodajnega gradiva. Zato naj bi izpodbijano omejitev razveljavilo. Predlagatelj meni, da je zakonodajalec s sprejetjem izpodbijane določbe uzakonil podobno neskladje. Zatrjuje, da noben zakon, ki ureja zbornico z obveznim članstvom, kot sta na primer Odvetniška zbornica in Zdravniška zbornica, ne vsebuje enakih ali podobno strogih omejitev pasivne volilne pravice kot ZKGZ. Drugi zakoni naj bi zbornicam omogočali, da to vprašanje urejajo avtonomno s svojimi pravnimi akti. Predlagatelj navaja, da ima ZKGZ edinstveno omejitev v slovenskem pravnem redu, ki v zakonodajnem gradivu ni bila ustrezno pojasnjena, zato ni jasno, zakaj naj bi se položaj članov KGZS razlikoval od članov drugih zbornic. Meni, da argument preprečevanja političnega vpliva in nasprotja interesov ne more biti utemeljen, saj se lahko tudi druge zbornice soočajo s podobnimi težavami, vendar niso podvržene tako strogim omejitvam. Zatrjuje, da je omejitev celo bolj stroga, kot so omejitve pasivne volilne pravice pri volitvah organov državne ali lokalne oblasti, saj ni nikjer uveljavljena zahteva, da kandidat kar dve leti pred nastopom mandata ne bi smel opravljati druge funkcije. Zato meni, da ni nobenega dejanskega in pravnega razloga, da bi se člani KGZS obravnavali drugače.