Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Evropsko unijo ter...

25. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško (MSPP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami
Evropske unije ter Islandijo in Norveško (MSPP)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško (MSPP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 6. februarja 2008.

Št. 003-02-2/2008-17

Ljubljana, dne 14. februarja 2008

dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED EVROPSKO UNIJO TER REPUBLIKO ISLANDIJO IN KRALJEVINO NORVEŠKO O POSTOPKU PREDAJE MED DRŽAVAMI
ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE TER ISLANDIJO IN NORVEŠKO (MSPP)

1. člen

Ratificira se Sporazum med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško podpisan 28. junija 2006 na Dunaju.

2. člen

Sporazum se v slovenskem jeziku in v angleškem jeziku glasi:

S P O R A Z U M
MED EVROPSKO UNIJO TER REPUBLIKO ISLANDIJO IN KRALJEVINO NORVEŠKO O POSTOPKU PREDAJE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE
UNIJE TER ISLANDIJO IN NORVEŠKO

EVROPSKA UNIJA

na eni strani ter

REPUBLIKA ISLANDIJA

in

KRALJEVINA NORVEŠKA

na drugi strani,

v nadaljevanju "pogodbenice", so se –

V ŽELJI izboljšati pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško brez poseganja v pravila o varstvu osebne svobode;

OB UPOŠTEVANJU, da sedanji odnosi med pogodbenicami zahtevajo tesno sodelovanje v boju proti kriminalu;

IZRAŽAJOČ medsebojno zaupanje v strukturo in delovanje svojih pravnih sistemov ter v sposobnost vseh pogodbenic, da zagotovijo pravično sojenje;

OB UPOŠTEVANJU, da sta Islandija in Norveška izrazili željo po pristopu k sporazumu, ki bi jima omogočil odpravo dogovorov z državami članicami Evropske unije o izročitvi osumljencev in storilcev kaznivih dejanj ter uporabo postopka predaje državam članicam;

OB UPOŠTEVANJU, da Evropska unija tudi meni, da je zaželeno imeti tak sporazum;

OB UPOŠTEVANJU, da je zato primerno vzpostaviti sistem za tak postopek predaje;

OB UPOŠTEVANJU, da so vse države članice ter Kraljevina Norveška in Republika Islandija podpisnice vrste konvencij na področju izročitve oseb, vključno z Evropsko konvencijo o izročitvi z dne 13. decembra 1957 in Evropsko konvencijo o zatiranju terorizma z dne 27. januarja 1977. Nordijske države imajo enotne zakone o izročitvi s skupnim pojmovanjem izročitve;

OB UPOŠTEVANJU, da mora biti raven sodelovanja v okviru Konvencije EU z dne 10. marca 1995 o poenostavljenem postopku izročitve in Konvencije EU z dne 27. septembra 1996 o izročitvi ohranjena povsod, kjer je ni možno dvigniti;

OB UPOŠTEVANJU, da morajo biti odločitve o izvršitvi naloga za prijetje, kakor so opredeljene v tem sporazumu, pod zadostnim nadzorom, kar pomeni, da bo pravosodni organ države, kjer bodo zahtevano osebo prijeli, moral odločiti o njeni predaji;

OB UPOŠTEVANJU, da mora biti vloga centralnih organov pri izvršitvi naloga za prijetje, kakor je opredeljena v tem sporazumu, omejena na praktično in administrativno pomoč;

OB UPOŠTEVANJU, da ta sporazum spoštuje temeljne pravice ter zlasti Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Ta sporazum posamezni državi ne preprečuje uporabe njenih ustavnih pravil v zvezi z rednim sodnim postopkom, svobodo združevanja, svobodo tiska, svobodo izražanja v drugih medijih in borci za svobodo;

OB UPOŠTEVANJU, da se osebe državi ne sme izročiti, kadar obstaja resna nevarnost, da bi v tisti državi osebo obsodili na smrt, jo mučili ali z njo kako drugače nečloveško in poniževalno ravnali ali jo kaznovali;

OB UPOŠTEVANJU, da so vse države ratificirale Konvencijo Sveta Evrope o varstvu posameznikov v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in da morajo biti osebni podatki, ki se obdelajo v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, varovani v skladu z načeli te konvencije –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

POGLAVJE 1

SPLOŠNA NAČELA

ČLEN 1

Cilj in namen

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo v skladu z določili tega sporazuma izboljšale postopek predaje zaradi uvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni med državami članicami na eni strani ter Kraljevino Norveško in Republiko Islandijo na drugi strani z upoštevanjem določil Konvencije z dne 27. septembra 1996 o izročitvi med državami članicami Evropske unije kot minimalnih standardov.

2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo v skladu z določbami tega sporazuma in da bi zagotovile sistem izročitve med državami članicami na eni strani ter Kraljevino Norveško in Republiko Islandijo na drugi, tega zasnovale na mehanizmu predaje na podlagi naloga za prijetje v skladu s pogoji tega sporazuma.

3. Ta sporazum ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel, zapisanih v Evropski konvenciji o človekovih pravicah ali, če gre za posredovanje pravosodnih organov države članice, načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji.

4. Ničesar v tem sporazumu se ne sme razlagati kot prepoved zavrnitve predaje osebe, za katero je bil izdan nalog za prijetje, kakor ga opredeljuje ta sporazum, kadar na podlagi objektivnih pokazateljev obstajajo razlogi za domnevo, da je bil omenjeni nalog za prijetje izdan z namenom pregona ali kaznovanja osebe na podlagi njenega spola, rase, vere, etničnega izvora, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bo oseba zaradi katerega od teh razlogov v slabšem položaju.

ČLEN 2

Opredelitev pojmov

1. "Pogodbenice" so Evropska unija ter Kraljevina Norveška in Republika Islandija.

2. "Država članica" je država članica Evropske unije.

3. "Država" je država članica, Kraljevina Norveška ali Republika Islandija.

4. "Tretja država" je katera koli druga država, ki ni država iz odstavka 3.

5. "Nalog za prijetje" je sodna odločba, ki jo izda država zaradi prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države z namenom uvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti.

ČLEN 3

Področje uporabe

1. Nalog za prijetje se lahko izda za dejanja, ki se po pravu odreditvene države kaznujejo z zaporno kaznijo ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti, za najmanj 12 mesecev ali, kadar sta kazen ali ukrep odvzema prostosti izrečena, za kazni do najmanj štirih mesecev.

2. Predaja se brez poseganja v odstavka 3 in 4 pogojuje s tem, da so dejanja, za katera je bil izdan nalog za prijetje, kazniva dejanja po pravu izvršitvene države, ne glede na njihove sestavne elemente ali opis.

3. S pridržkom členov 4, 5(1)(b) do (g), 6, 7 in 8 država v nobenem primeru ne zavrne izvršitve naloga za prijetje, izdanega v zvezi z vedenjem katere koli osebe, ki prispeva k storitvi enega ali več kaznivih dejanj s strani skupine oseb, ki delujejo s skupnim ciljem, na področju terorizma iz členov 1 in 2 Evropske konvencije o zatiranju terorizma in členov 1, 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa EU o boju proti terorizmu z dne 13. junija 2002, nedovoljenega trgovanja s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi ali umora, posebno hude telesne poškodbe, ugrabitve, protipravnega odvzema prostosti, jemanja talcev in posilstva, kar se kaznuje z odvzemom prostosti ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti, za najmanj 12 mesecev, tudi če ta oseba ne sodeluje pri dejanskem izvrševanju zadevnega ali zadevnih kaznivih dejanj; tak prispevek mora biti nameren in razvidno mora biti, da bo sodelovanje te osebe prispevalo k uresničevanju kriminalnih dejavnosti organizacije.

4. Norveška in Islandija na eni strani ter EU, v imenu katere koli izmed svojih držav članic, na drugi strani lahko izjavijo, da se na podlagi vzajemnosti pogoj dvojne kaznivosti iz odstavka 2 ne bo uporabljal pod pogoji, ki so navedeni v nadaljevanju. Naslednja kazniva dejanja, če se v odreditveni državi kaznujejo s kaznijo zapora ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti, do najmanj treh let in kakor jih opredeljuje pravo odreditvene države, so po tem sporazumu in brez ugotavljanja dvojne kaznivosti storjenega dejanja razlog za predajo osebe na podlagi naloga za prijetje:

– sodelovanje v kriminalni združbi,

– terorizem,

– trgovanje z ljudmi,

– spolna zloraba otrok in otroška pornografija,

– nedovoljeno trgovanje s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

– nedovoljeno trgovanje z orožjem, strelivom in razstrelivi,

– korupcija,

– goljufije, vključno s tistimi, ki vplivajo na finančne interese Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti,

– pranje prihodkov, pridobljenih s kaznivim dejanjem,

– ponarejanje denarja, vključno z eurom,

– računalniški kriminal,

– okoljski kriminal, vključno z nedovoljenim trgovanjem z ogroženimi živalskimi vrstami in ogroženimi rastlinskimi vrstami in sortami,

– omogočanje neupravičenega vstopa in bivanja,

– umor, posebno huda telesna poškodba,

– nedovoljeno trgovanje s človeškimi organi in tkivi,

– ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

– rasizem in ksenofobija,

– organiziran ali oborožen rop,

– nedovoljeno trgovanje s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

– prevara,

– izsiljevanje in oderuštvo,

– ponarejanje in neupravičena uporaba proizvodov,

– ponarejanje upravnih dokumentov in trgovanje z njimi,

– ponarejanje plačilnih sredstev,

– nedovoljeno trgovanje s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,

– nedovoljeno trgovanje z jedrskimi ali radioaktivnimi snovmi,

– trgovanje z ukradenimi vozili,

– posilstvo,

– požig,

– kazniva dejanja v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča,

– protipravna ugrabitev letal/ladij,

– sabotaža.

ČLEN 4

Razlogi za obvezno neizvršitev naloga za prijetje

Države vzpostavijo obveznost izvršitvenega pravosodnega organa, da zavrne izvršitev naloga za prijetje v naslednjih primerih:

1.

če za kaznivo dejanje, na katerem temelji nalog za prijetje, velja amnestija v izvršitveni državi, če je ta država pristojna za pregon tega dejanja po svojem kazenskem pravu;

2.

če izvršitveni pravosodni organ dobi obvestilo, da je zahtevani osebi država izrekla pravnomočno sodbo za ista dejanja, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni ta kazen že prestana ali se prestaja ali se po zakonodaji kaznujoče države ne more več izvršiti;

3.

če oseba, na katero se nalog za prijetje nanaša, po zakonodaji izvršitvene države zaradi svoje starosti ne more biti kazensko odgovorna za dejanja, na katerih temelji ta nalog.

ČLEN 5

Drugi razlogi za neizvršitev naloga za prijetje

1. Države lahko vzpostavijo obveznost ali možnost izvršitvenega pravosodnega organa, da zavrne izvršitev naloga za prijetje v naslednjih primerih:

(a)

če v katerem od primerov iz člena 3(2) dejanje, na katerem temelji nalog za prijetje, po zakonu izvršitvene države ni kaznivo dejanje; vendar pa se v povezavi z davki in dajatvami, carino in deviznim poslovanjem izvršitev naloga za prijetje ne zavrne z razlogom, da zakonodaja izvršitvene države ne odmerja enakih davkov in dajatev ali da ne vsebuje enakih pravil glede davkov, dajatev ter carinskih in deviznih predpisov kot zakonodaja odreditvene države;

(b)

kadar je oseba, na katero se nalog za prijetje nanaša, v izvršitveni državi v kazenskem postopku zaradi istega dejanja, kot je tisto, na katerem temelji nalog za prijetje;

(c)

kadar pravosodne oblasti izvršitvene države sklenejo, da za dejanje, na katerem temelji nalog za prijetje, ne bodo uvedle kazenskega postopka ali da bodo postopek ustavile, ali kadar je bila zahtevani osebi v državi za ista dejanja izrečena pravnomočna sodba, ki onemogoča nadaljnji postopek;

(d)

kadar sta kazenski pregon ali kaznovanje zahtevane osebe po pravu izvršitvene države zastarala in spadajo ta dejanja v pristojnost te države po njenem kazenskem pravu;

(e)

če izvršitveni pravosodni organ dobi obvestilo, da je zahtevani osebi tretja država izrekla pravnomočno sodbo za ista dejanja, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni ta kazen že prestana ali se prestaja ali se po zakonodaji kaznujoče države ne more več izvršiti;

(f)

če je nalog za prijetje izdan zaradi izvršitve zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, in se v primeru, ko se zahtevana oseba nahaja v izvršitveni državi ali je državljan ali prebivalec te države in se ta država zaveže, da bo izvršila kazen ali ukrep, vezan na odvzem prostosti, v skladu s svojim notranjim pravom;

(g)

kadar nalog za prijetje zadeva kazniva dejanja, ki:

(i)

se po zakonodaji izvršitvene države obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali deloma storjena na ozemlju izvršitvene države ali na kraju, ki se kot tak šteje;

ali

(ii)

so bila storjena zunaj ozemlja odreditvene države, zakonodaja izvršitvene države pa ne dovoljuje kazenskega pregona za ista kazniva dejanja, kadar so storjena zunaj njenega ozemlja.

2. Vsaka država obvesti generalni sekretariat Sveta, za katere razloge za neizvršitev iz odstavka 1 je vzpostavila obveznost svojega izvršitvenega pravosodnega organa, da zavrne izvršitev naloga za prijetje. Generalni sekretariat omogoči vsem državam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

ČLEN 6

Izjema za politična kazniva dejanja

1. Izvršitev se ne sme zavrniti z razlogom, da lahko izvršitvena država kaznivo dejanje šteje za politično kaznivo dejanje, kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali kaznivo dejanje, spodbujeno s političnimi razlogi.

2. Norveška in Islandija na eni strani ter EU, v imenu katere koli izmed svojih držav članic, na drugi strani pa lahko izjavijo, da se bo odstavek 1 uporabljal le v zvezi s: