Pravilnik o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce...

1342. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati indukcijski števci za delovno električno energijo razredov točnosti 0,5, 1 in 2 (v nadaljnjem besedilu: števec delovne energije) in za jalovo električno energijo razreda točnosti 3 (v nadaljnjem besedilu: števec jalove energije), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.

Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-49.

2. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1)

»števec električne energije« (v nadaljnjem besedilu: števec) je integracijski aparat, ki meri električno energijo v wattnih urah ali desetiških večkratnikih te enote;

2)

»indukcijski števec« je števec, pri katerem magnetni fluksi, vzbujeni s tokovi v navitjih nepremičnih elektromagnetov ter zaviralnih sistemov, delujejo na inducirane toke v gibljivem delu – rotorju, kar povzroča njegovo gibanje, ki je sorazmerno obremenitvi;

3)

»enofazna delovna energija« je časovni integral zmnožka efektivne vrednosti napetosti, toka in faktorja moči. Faktor moči pri sinusni napetosti in sinusnem toku je cos φ, kjer je φ fazna razlika med napetostjo in tokom;

4)

»večfazna delovna energija« je algebrajski seštevek delovnih energij posameznih faz;

5)

»enofazna jalova energija« je energija, ki jo meri števec delovne energije, če teče skozi njegov tokovni krog isti tok, njegov napetostni krog pa je priključen na napetost, ki je po vrednosti enaka dejanski napetosti, vendar je proti njej pomaknjena za 90°;

6)

»večfazna jalova energija« je algebrajski seštevek jalovih energij posameznih faz;

7)

»faktor popačenja ali distorzija« je razmerje med efektivno vrednostjo ostanka, dobljenega s tem, da je od osnovnega harmonika odšteta nesinusna veličina in efektivno vrednostjo nesinusne veličine;

8)

»odstotni faktor popačenja« je v odstotkih izražena vrednost faktorja popačenja;

9)

»števec delovne energije ali delovni števec« je števec, ki meri delovno električno energijo v enotah za energijo;

10)

»števec jalove energije ali jalovi števec« je števec, ki meri jalovo električno energijo v enotah za energijo.

Eksaktni števec jalove energije je števec jalove električne energije, pri katerem je notranji kot gonilnega sistema 180° oziroma 0°.

Števec jalove energije z umetnim vezjem je števec jalove energije z drugačnim notranjim kotom gonilnega sistema kot 180° oziroma 0°;

11)

»transformatorski števec« je števec, ki je namenjen za priključek na merilni transformator oziroma merilne transformatorje.

Števec s primarnim številčnikom je transformatorski števec, katerega števnik registrira električno energijo, merjeno na primarni strani merilnih transformatorjev.

Števec s sekundarnim (polprimarnim) številčnikom je transformatorski števec, pri katerem je treba kazanje števnika pomnožiti s konstanto transformacije, da bi se dobila električna energija, merjena na primarni strani merilnih transformatorjev;

12)

»večtarifni števec z dvema ali več števniki« so števci, ki v določenih časovnih presledkih registrirajo električno energijo različnih tarif;

13)

»števec s kazalcem maksimuma ali maksimalni števec z dodatno napravo« je števec, ki meri največjo vrednost srednje moči v času med dvema zaporednima odčitavanjema;

14)

»števec z dajalnikom impulzov z dodatno napravo« je števec, ki daje impulze za ustrezno vrednost merjene energije, namenjen za daljinsko merjenje;

15)

»tip števca« je oznaka, s katero se označijo števci enake vrste, ki jih je izdelal isti proizvajalec in ki imajo:

–

enake meroslovne lastnosti,

–

enako konstrukcijo elementov, ki določajo meroslovne lastnosti,

–

enako število amperskih ovojev in enako število ovojev na volt za napetostni elektromagnet,

–

enako razmerje med največjim in temeljnim tokom.

Števci enakega tipa imajo lahko več vrednosti temeljnega toka in referenčne napetosti.

Tip števca označi proizvajalec z vrsto črk ali številk ali z njihovo kombinacijo;

16)

»preskus tipa« je preskus vzorca števca enakega tipa, da bi se ugotovilo, ali števci zadevnega tipa izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane meroslovne zahteve;

17)

»dokazni vzorec tipa« je izbrani števec ali nekaj števcev enakega tipa, na katerih je bil opravljen preskus tipa in ki ustrezajo meroslovnim zahtevam za ustrezni razred točnosti števca;

18)

»vplivna veličina« je veličina, ki je števec ne meri, a vpliva na njegovo kazanje;

19)

»absolutni pogrešek« je algebrajska razlika med energijo, registrirano s števcem, in pravo vrednostjo energije;

20)

»relativni pogrešek« je količnik absolutnega pogreška in prave vrednosti energije;

21)

»odstotni pogrešek« je vrednost relativnega pogreška, pomnožena s 100;

22)

»sprememba« je algebrajska razlika med merjenimi vrednostmi energije, če izbrana vplivna veličina dobi zaporedoma dve določeni vrednosti;

23)

»srednji temperaturni koeficient« je količnik spremembe odstotnega pogreška in spremembe temperature, ki povzroči to spremembo;

24)

»točnost števca« je njegova lastnost, da izmeri energijo, ki je enaka pravi vrednosti energije. Točnost števca je opredeljena z mejami pogreška in mejami spremembe;

25)

»razred točnosti« je število, ki je enako absolutni vrednosti številčnega zneska dopustnega pogreška števca pri temeljni moči ob referenčnih pogojih.

3. člen

Deli konstrukcije indukcijskega števca so:

1)

merilni sistem, ki ga sestavljajo gonilni sistem, gibljivi del – rotor in zaviralni sistem, katerih medsebojno delovanje povzroča vrtenje gibljivega dela – rotorja;

2)

gonilni sistem, ki kot aktivni del števca z učinkovanjem svojih magnetnih fluksov na inducirane tokove povzroča vrtilni moment v gibljivem delu – rotorju.

Gonilni sistem je sestavljen iz napetostnega in tokovnega elektromagneta z napravami za nastavitev;

3)

zaviralni sistem, ki z delovanjem svojega magnetnega fluksa na inducirane tokove povzroča zaviralni moment v gibljivem delu – rotorju.

Zaviralni sistem je sestavljen iz enega ali več trajnih magnetov in naprave za njihovo nastavitev;

4)

gibljivi del – rotor, na katerega delujejo magnetni fluksi nepremičnih elektromagnetov in zaviralnih elementov in poganja številčnik;

5)

številčnik, ki registrira električno energijo.

Števnik je del številčnika, ki odčitava oziroma prikazuje električno energijo.

Večtarifni številčnik je številčnik z dvema ali več števniki, ki v določenih časovnih presledkih registrirajo električno energijo (števec z dvotarifnim številčnikom se najpogosteje imenuje dvotarifni števec, števec s tritarifnim številčnikom pa tritarifni števec);

6)

okrov števca, ki ga sestavljata dno in pokrov števca;

Dno je zadnji del števčevega okrova, na katerega se praviloma pritrdi števec. Na dno so pritrjeni nosilec merilnega sistema, priključnica in pokrov števca.

Pokrov števca je sprednji del števčevega okrova, ki je lahko izdelan iz prozornega materiala; če je izdelan iz neprozornega materiala, ima eno ali več okenc, tako da je viden števnik in gibljivi del;

7)

nosilec sistema, na katerem so pritrjeni gonilni sistem in številčnik, zaviralni sistem in ležaji rotorja, v nekaterih primerih pa tudi naprave za nastavitev;

8)

priključnica, ki je namenjena zvezi zunanjih vodnikov z električnimi tokokrogi števca, je iz izolirnega materiala, v njej so vse ali pa samo nekatere kovinske sponke.

Pokrov priključnice predstavlja del števca, ki pokriva priključnico in konce vodnikov ali druge priključne elemente, ki ustvarjajo zvezo med števcem in zunanjimi vodniki;

9)

tokovni krog, v katerem se vzbuja tok merjene veličine oziroma tok, ki je z njim sorazmeren;

10)

pomožni krog kot električni tokokrog znotraj števčevega okrova, ki ga sestavljajo navitja tarifnih in dodatnih naprav in notranja vezja števca, prek katerih so tarifne in dodatne naprave povezane z ustreznimi napravami oziroma električnimi tokokrogi (npr. stikalna ura, rele, števec impulzov idr.);

11)

napetostni krog, ki je priključen na napetost električnega tokokroga merjene veličine oziroma na napetost, ki je z njo sorazmerna.

4. člen

Osnovne veličine po tem pravilniku imajo naslednji pomen:

1)

temeljni tok (I(o)) je efektivna vrednost toka, za katero so določene posamezne značilnosti števca;

2)

največji tok (I(m)) je največja efektivna vrednost toka, pri kateri števec s svojimi merilno-tehničnimi značilnostmi izpolnjuje s tem pravilnikom predpisane meroslovne zahteve;

3)

termični tok (I(t)) je efektivna vrednost toka, ki jo mora števec vedno zdržati brez okvare;

4)

temeljna moč je zmnožek temeljnega toka, referenčne napetosti in faktorja moči, ki je enak ena;

5)

referenčna napetost je napetost, za katero so določene posamezne značilnosti števca;

6)

referenčna frekvenca je frekvenca, za katero so določene nekatere značilnosti števca;

7)

referenčna temperatura je vrednost temperature okolja, za katero je števec namenjen;

8)

konstanta števca je vrednost, določena z razmerjem med energijo, registrirano s števcem, in tej energiji ustreznim številom vrtljajev rotorja;

9)

temeljna hitrost vrtenja je nazivna vrednost hitrosti vrtenja rotorja, izražena v vrtljajih na minuto, pri referenčnih pogojih in temeljni moči;

10)

temeljni vrtilni moment je nazivna vrednost vrtilnega momenta, ki deluje na rotor v mirovanju, pri referenčnih pogojih in temeljni moči;

11)

stanje števnika je številčna vrednost, dana s položajem kolutov, skal in kazalcev, upoštevajoč morebitno decimalno delitev oziroma faktor za zvišanje mestne vrednosti. Stanje števnika se izraža v enotah merjene veličine;

12)

kazanje števnika je razlika med dvema stanjema števnika v časovnem presledku med dvema odčitavanjema. Kazanje števnika se izraža v enotah merjene veličine;

13)

podatek števnika je dejanska vrednost merjene veličine, če se upošteva tudi morebitna konstanta transformacije.

Če je števec priključen direktno ali prek merilnih transformatorjev in je opremljen s primarnim števnikom, je podatek števnika enak njegovemu kazanju. Pri števcih s pol- primarnim ali sekundarnim števnikom se kazanje števnika pomnoži s konstanto transformacije za pridobitev podatka števnika;

14)

konstanta transformacije je nazivno razmerje transformacije tokovnih transformatorjev pri polindirektnem merjenju oziroma zmnožek nazivnih razmerij transformacije tokovnih in napetostnih merilnih transformatorjev pri indirektnem merjenju;

15)

zmogljivost števnika je podatek, izražen v enotah merjene veličine, ki ga kaže števnik, ko njegov kolut, skala oziroma kazalec največje mestne vrednosti napravi en poln vrtljaj;

16)

pretočni čas števnika je v urah izraženi količnik med zmogljivostjo števnika in največjo močjo;

17)

prenosno razmerje številčnika je skupno prenosno razmerje med številom vrtljajev zadnjega koluta, skale oziroma kazalca in številom vrtljajev rotorja;

18)

zračna razdalja je najkrajša, v zraku merjena razdalja med dvema prevodnima deloma;

19)

plazilna razdalja je najkrajša, po zunanji površini izolacije merjena razdalja med dvema prevodnima deloma, pri čemer niso vštete reže, manjše od 1 mm oziroma skupne širine 1 mm.

5. člen

Referenčni pogoji so vrednosti vplivnih veličin, pri katerih števec izpolnjuje meroslovne zahteve glede točnosti.

6. člen

Normalne vrednosti temeljnega toka števca so navedene v naslednji tabeli:

----------------------------------------------------------------
Števci                    Normalne vrednosti temeljnega toka (A)
----------------------------------------------------------------
Za direktni priključek               5-10-15-20-30-40-50
Za priključek prek
merilnih transformatorjev       0,2-0,3-0,6-1-1,5-2-2,5-3-5
----------------------------------------------------------------

Temeljni tok števca za priključek prek merilnih transformatorjev mora biti del največjega toka, ki je celo število.

Najmanjši dovoljeni največji tok števca mora znašati 1,2-kratno vrednost temeljnega toka.

Največji tok števca, ki je večji od 1,2-kratne vrednosti temeljnega toka, sme biti samo celi večkratnik temeljnega toka.

Največji tok števca za priključek prek merilnih transformatorjev sme biti 1,2 A, 2 A, 6 A in 10 A.

Števec mora zdržati termični tok najmanj 1,2-kratne vrednosti največjega toka.

7. člen

Normalne vrednosti referenčne napetosti števca so navedene v naslednji tabeli:

&fbco;binary entityId="135e7f50-8bef-4717-ad61-9283478cd597" type="jpg"&fbcc;

Poleg vrednosti referenčnih napetosti imajo lahko števci za direktni priključek še druge referenčne napetosti do 660 V, števci za priključek prek merilnih transformatorjev pa referenčne napetosti do 400 V.

8. člen

Normalna vrednost referenčne frekvence je 50 Hz.

Normalna vrednost referenčne temperature je 23 °C.

9. člen

Lastna poraba posameznega napetostnega kroga pri referenčni napetosti, referenčni temperaturi in referenčni frekvenci ne sme presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:

---------------------------------------------------------------------------
                                                             Števec jalove
Števec       Števci delovne energije razreda točnosti      energije razreda
                                                                točnosti
---------------------------------------------------------------------------
                 0,5            1              2                   3
---------------------------------------------------------------------------
Enofazni     3 W (12 VA)    3 W (12 VA)    2 W (8 VA)          2 W (8 VA)
Trifazni     2 W (12 VA)    2 W (12 VA)    2 W (10 VA)        2 W (10 VA)
---------------------------------------------------------------------------

Lastna poraba posameznega tokovnega kroga pri temeljnem toku, referenčni temperaturi in referenčni frekvenci ne sme presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:

---------------------------------------------------------------------------
                                                             Števec jalove
Števec         Števci delovne energije razreda točnosti    energije razreda
                                                               točnosti
---------------------------------------------------------------------------
                  0,5           1            2                    3
---------------------------------------------------------------------------
Enofazni
in trifazni      6 VA         4 VA         2,5 VA               2,5 VA
---------------------------------------------------------------------------

10. člen

Izolirni material ne sme pri normalnem delovanju števca sčasoma spremeniti svojih dielektričnih lastnosti v tolikšni meri, da bi to utegnilo bistveno vplivati na delovanje števca.

Šteje se, da števec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka, če po dielektričnih preskusih ustreza s tem pravilnikom predpisanim zahtevam.

Števec mora zdržati enominutni dielektrični preskus s sinusno napetostjo efektivne vrednosti 2 000 V in frekvenco 50 Hz:

–

med vsemi krogi, v katerih se med normalnim delovanjem števca pojavlja potencialna razlika;

–

med deli števca, ki so pod napetostjo, in kovinskimi deli zaprtega števca, ki so dostopni od zunaj.

Preskusno napetost je treba postopoma povečevati do določene vrednosti. Če je okrov števca iz izolirnega materiala, je treba števec pri preskusu oviti s kovinsko folijo ali ga postaviti na ravno kovinsko ploščo, s katero se zvežejo vsi kovinski deli okrova, dostopni na zaprtem števcu. Tokovne in napetostne kroge ter nosilec sistema je treba pri tem med seboj povezati. Preskusna napetost se priključi med tokovnimi sponkami in kovinsko folijo oziroma neizolirano ploščo. Pri tem morajo biti sponke oddaljene od kovinske folije oziroma neizolirane plošče najmanj 2 cm. Preskusni pogoji morajo biti enaki pogojem iz prejšnjega odstavka.

Pogojem iz tretjega odstavka mora ustrezati tudi dielektrična trdnost med vijaki priključnice in njenim pokrovom. Pri preskušanju te trdnosti morajo biti vijaki toliko odviti, da je odprtina sponke povsem prosta, pokrov priključnice pa mora biti pritrjen na priključnico.

Izolacija med tokovnimi in napetostnimi krogi, ki so namenjeni za priključek na isto fazo, pri normalnem delovanju števca pa so povezani z mostičem, mora zdržati enominutni dielektrični preskus s sinusno napetostjo efektivne vrednosti 600 V in frekvenco 50 Hz, če je mostič razstavljen.

Dielektrični preskus se po pogojih iz tega člena opravi le enkrat, in sicer na popolnoma sestavljenem števcu. Pri ponovnem preskusu mora števec zdržati preskusne napetosti, ki so za 20% manjše od napetosti iz tretjega in prejšnjega odstavka.

Dielektrični preskus je treba opraviti v pogojih, v katerih se števec normalno uporablja. Dielektrična trdnost ne sme biti zmanjšana zaradi prahu ali večje vlažnosti zraka.

Normalni pogoji za preskus dielektrične trdnosti so:

–

temperatura okolja od 15 °C do 25 °C,