Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) |...

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ o razglasitvi zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Razglaša se zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1976 in na seji Zbora občin dne 26. maja 1976 v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora na seji dne 24. maja 1976.

Št. P 0100-109/76

Ljubljana, dne 26. maja 1976.

Predsednik

Sergej Kraigher 1. r.

ZAKON o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

P r v i d e l

UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se urejajo zakonska zveza, razmerja med starši in otroci in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

2. člen

Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno družbeno varstvo.

3. člen

(1)

Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene.

(2)

Družbeni pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.

4. člen

(1)

Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo s svojim delom in družbeno dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok.

(2)

Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico.

(3)

Roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi.

5. člen

Pravice in dolžnosti otrok do njihovih staršev in sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do otrok so enake ne glede na to, ali so otroci rojeni v zakonski zvezi ali izven nje.

6. člen

Družbena skupnost daje varstvo mladoletnim otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj ali kadar to zahtevajo druge koristi otrok.

7. člen

S posvojitvijo kot posebno obliko varstva mladoletnih otrok nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je med starši in otroci.

8. člen

Rejništvo je posebna oblika družbenega varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši.

9. člen

(1)

Skrbništvo je posebna oblika družbenega varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

(2)

Po določbah tega zakona se daje varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.

10. člen

(1)

Zadeve varstva in pomoči družini in druge s tem zakonom določene zadeve opravljajo občinske skupnosti socialnega skrbstva po tem zakonu in drugih predpisih.

(2)

Skupnost socialnega skrbstva Slovenije odloča o pritožbah zoper odločbe občinskih skupnosti socialnega skrbstva ter o ugovorih, kadar je tako določeno v zakonu.

11. člen

Pri uresničevanju nalog, določenih s tem zakonom, sodelujejo skupnosti socialnega skrbstva s skupnostmi otroškega varstva in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, z organizacijami združenega dela in z drugimi organizacijami ter društvi, s pravosodnimi in drugimi organi ter s strokovnimi službami.

12. člen

Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.

D r u g i del

ZAKONSKA ZVEZA

1.Splošne določbe

13. člen

Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo. na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.

14. člen

V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna.

15. člen

(1)

Družbena skupnost s sistemom izobraževanja, z zdravstveno vzgojo in s pomočjo strokovnih služb ter z zakonskimi svetovalnicami omogoča bodočim zakoncem, da se vsestransko pripravijo na skladno skupno življenje ter pomaga zakoncem v njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju roditeljske pravice.

(2)

Pred sklenitvijo zakonske zveze morata osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, obiskati zakonsko svetovalnico.

2. Pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze

16. člen

Za sklenitev zakonske zveze je potrebno, da dve osebi različnega spola izjavita pred pristojnim organom na način, določen z zakonom, svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo.

17. člen

(1)

Zakonska zveza ni veljavna brez svobodne privolitve bodočih zakoncev; svobodne privolitve ni, če je bila privolitev izsiljena ali dana v zmoti.

(2)

Privolitev je izsiljena, če je zakonec privolil v sklenitev zakonske zveze iz strahu, povzročenega z resno grožnjo.

(3)

Privolitev je dana v zmoti glede osebe zakonca, če je zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, pa je sklenil zakonsko zvezo z drugo ali je sklenil zakonsko zvezo z določeno osebo, ki pa ni tista, za katero se je izdajala.

(4)

Privolitev je dana v zmoti o bistvenih lastnostih zakonca, če bi drugega zakonca odvrnile od sklenitve zakonske zveze, če bi bil zanje vedel, in ki delajo skupno življenje nevzdržno.

18. člen

Zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki še ni stara osemnajst let.

19. člen

Zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna.

20. člen

Nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha (64. člen) ali ni razveljavljena.

21. člen

Zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj sorodniki v ravni črti, ne brat s sestro, polbrat s polsestro, stric z nečakinjo, teta z nečakom in tudi ne otroci bratov in sester, polbratov in polsester med seboj. To ne velja za razmerja, ki nastanejo pri posvojitvi, razen za posvojitelja in posvojenca.

22. člen

Zakonske zveze ne moreta med seboj skleniti skrbnik in njegov varovanec, dokler traja skrbništvo.

23. člen

Pristojni organ občinske skupščine socialnega skrbstva sme, če so za to utemeljeni razlogi, dovoliti sklenitev zakonske zveze med otroci bratov in sester, med otroci polbratov in polsester, med skrbnikom in varovancem ter osebi, ki še ni stara osemnajst let.

24. člen

Preden pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva dovoli sklenitev zakonske zveze po 23. členu tega zakona mladoletniku, mora zaslišati njega, osebo, s katero namerava skleniti zakonsko zvezo ter njegove starše oziroma skrbnika.

3. Oblika sklenitve zakonske zveze

25. člen

Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, se prijavita matičarju, ki vodi poročno matično knjigo za naselje, kjer želita skleniti zakonsko zvezo.

26. člen

(1)

V prijavi izjavita, osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, da svobodno sklepata zakonsko zvezo in da so izpolnjeni pogoji za veljavnost zakonske zveze ter predložita potrdilo, da sta obiskala zakonsko svetovalnico. Če je pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva po 23. členu tega zakona dovolil sklenitev zakonske zveze, morata bodoča zakonca predložiti ustrezno odločbo pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva. Kdor je bil že prej poročen, mora predložiti tudi dokaz, da je prejšnja zakonska zveza prenehala ali bila razveljavljena. Prijavi priložita izpiske iz rojstne matične knjige.

(2)

Prijava je lahko pismena ali ustna; o ustni prijavi se napravi zapisnik.

27. člen

(1)

Pooblaščena oseba občinske skupščine opozori osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, na pogoje za veljavnost zakonske zveze in se prepriča o tem, ali so ti pogoji izpolnjeni.

(2)

Če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za veljavnost zakonske zveze po tem zakonu, občinski upravni organ, ki skrbi za vodstvo matične knjige, z odločbo zavrne sklenitev zakonske zveze.

(3)

Pritožbo zoper tako odločbo je možno vložiti v roku enega leta.

28. člen

(1)

Zakonska zveza se sklene pred pooblaščeno osebo občinske skupščine ob navzočnosti matičarja.

(2)

Zakonska zveza se sklepa javno in slovesno v posebej določenih uradnih prostorih.

(3)

Zakonska zveza se sme skleniti tudi na drugem mestu, če to zahtevata bodoča zakonca in navedeta za to pomembne razloge.

29. člen

(1)

Za sklenitev zakonske zveze je potrebna navzočnost obeh bodočih zakoncev, dveh prič, pooblaščene osebe občinske skupščine in matičarja.

(2)

Priča pri sklepanju zakonske zveze je lahko vsaka oseba, ki ima poslovno sposobnost.

30. člen

V posebno utemeljenih primerih sme občinski upravni organ, ki skrbi za vodstvo matične knjige za naselje, kjer se sklepa zakonska zveza, dovoliti, da se sklene zakonska zveza po pooblaščencu. Pri sklepanju zakonske zveze sme biti samo eden od bodočih zakoncev zastopan po pooblaščencu. Pooblaščenec mora imeti pooblastilo, izdano v obliki javne listine; v njem mora biti natančno navedena oseba, s katero namerava pooblastitelj skleniti zakonsko zvezo. Zakonska zveza po pooblaščencu se sme skleniti v treh mesecih od izdaje pooblastila.

31. člen

(1)

Pooblaščena oseba občinske skupščine se na podlagi listin in izjav prič ter bodočih zakoncev prepriča, da sta to osebi, ki sta prijavili nameravano sklenitev zakonske zveze.

(2)

Pooblaščena oseba občinske skupščine prebere nato določbo l4. člena in določbe 44. do 50. člena tega zakona o pravicah in dolžnostih zakoncev, potem pa vpraša vsakega bodočega zakonca posebej, ali hoče z drugim skleniti zakonsko zvezo.

(3)

Če oba bodoča zakonca odgovorita pritrdilno, razglasi pooblaščena oseba občinske skupščine, da je zakonska zveza med njima sklenjena.

4. Neveljavnost zakonske zveze

32. člen

Zakonska zveza, ki je sklenjena v nasprotju z določbami 17., 18., 19., 20. in 21. člena tega zakona, je neveljavna.

33. člen

Zakonska zveza je veljavno sklenjena, če gre samo za nebistveno kršitev obličnosti pri sklepanju zakonske zveze.

34. člen

Neveljavna je zakonska zveza, pri katere sklenitvi nista bila navzoča oba zakonca ali en zakonec in pooblaščenec drugega (30. člen).

35. člen

Neveljavna je zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev.

36. člen

(1)

Pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze, sklenjene v nasprotju z določbami 19., 20., 21., 34. in 35. člena tega zakona, pripada zakoncema in vsem tistim, ki imajo neposredno pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi.

(2)

V primerih, ko je bila zakonska zveza sklenjena v nasprotju z določbami 19., 20. in 21. člena tega zakona, sme vložiti tožbo za razveljavitev zakonske zveze tudi javni tožilec.

(3)

Po prenehanju težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti sme tožbo za razveljavitev zakonske zveze, sklenjene ob času, ko je trajala težja duševna prizadetost ali nerazsodnost katerega izmed zakoncev, vložiti samo eden ali drugi zakonec.

(4)

Tožba za razveljavitev zakonske zveze iz vzrokov, omenjenih v prvem odstavku tega člena, se sme vložiti tudi po prenehanju zakonske zveze.

(5)

Pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne zastara.

37. člen

Nova zakonska zveza, sklenjena ob času, ko je še trajala prejšnja zakonska zveza katerega izmed zakoncev, se ne razveljavi, če je prejšnja zakonska zveza prenehala, ali če se prejšnja zakonska zveza razveljavi.

38. člen

Zakonska zveza, sklenjena med sorodniki, med katerimi je zakonska zveza dopustna samo z dovoljenjem občinske skupnosti socialnega skrbstva, ostane v veljavi, če sodišče, pri katerem teče postopek za razveljavitev zakonske zveze, ugotovi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi se lahko dalo dovoljenje za sklenitev zakonske zveze.

39. člen

(1)

Razveljavitev zakonske zveze, ki je bila prisiljena ali sklenjena v zmoti, sme zahtevati samo zakonec, ki je bil prisiljen ali je v zmoti privolil v zakonsko zvezo.

(2)

Razveljavitve zakonske zveze ni mogoče zahtevati, če je poteklo eno leto od dne, ko je sila minila ali je bila zmota spoznana, zakonca pa sta ta čas živela skupaj.

40. člen

Po tožbi staršev oziroma skrbnika sme sodišče, ko pretrese vse okoliščine, razveljaviti zakonsko zvezo, ki jo je brez dovoljenja pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva sklenila oseba, ki še ni stara osemnajst let.

41. člen

Pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze ne preide na dediče, dediči tožnika pa smejo nadaljevati že začeti postopek.

42. člen

(1)

Če se zakonska zveza razveljavi, preneha učinek zakonske zveze z dnem, ko je bila razveljavljena.

(2)

V izreku sodbe, s katero se zakonska zveza razveljavi, ugotovi sodišče, ali je kateri od zakoncev vedel za vzrok, zaradi katerega zakonska zveza ni bila veljavna.

43. člen

Glede premoženjskih razmerij in daril med zakoncema veljajo pri razveljavitvi zakonske zveze iste določbe kot pri razvezi zakonske zveze.

5. Pravice in dolžnosti zakoncev

44. člen

Zakonca sta se dolžna vzajemno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati.

45. člen

Zakonca svobodno odločala o rojstvu otrok. Do otrok imata enake pravice in dolžnosti.

46. člen

Vsak zakonec si prosto izbira poklic in delo.

47. člen

Kraj skupnega bivališča določata zakonca sporazumno.

48. člen

O skupnih zadevah odločata zakonca sporazumno.

49. člen

Za preživljanje družine prispevata zakonca v sorazmerju s svojimi možnostmi.

50. člen

Zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ali je nesposoben za delo, ima pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči.

6. Premoženjska razmerja med zakonci

51. člen

(1)

Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga.

(2)

Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je nujno skupno premoženje.

52. člen

(1)

Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno.

(2)

Zakonca se lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja to premoženje ali njegov del ali da ga upravlja in z njim tudi razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca.

(3)

Od takega dogovora lahko vsak zakonec vsak čas odstopi, ne sme pa tega storiti ob neugodnem času.

53. člen

Če ni dogovorjeno drugače, lahko zakonec, ki mu je poverjena uprava, v okviru redne uprave tudi razpolaga s skupnim premoženjem ali njegovim delom.

54. člen

Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

55. člen

Pravice na nepremičninah, ki so skupno premoženje zakoncev, se vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh zakoncev kot njuno skupno premoženje po nedoločenih deležih.

56. člen

(1)

Za svoje obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze, in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju.

(2)

Za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.

(3)

Zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga.

57. člen

(1)

Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež.

(2)

Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki ga ima zakonec na skupnem premoženju, ima drugi zakonec pred vsemi drugimi kupci pravico, da kupi ta delež po ceni, ki se določi po predpisih o izvršbi.

58. člen

(1)

Skupno premoženje se razdeli, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi.

(2)

V času trajanja zakonske zveze se skupno premoženje lahko razdeli po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca. Tak sporazum mora overiti sodnik.

59. člen

(1)

Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.

(2)

V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

60. člen

Zakonca se lahko sama sporazumeta o višini deležev na skupnem premoženju ali pa zahtevata, da določi sodišče ta delež. Po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju, se to na predlog zakoncev razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine.

61. člen

(1)

Pred ugotavljanjem deleža vsakega zakonca na skupnem premoženju se ugotovijo dolgovi in terjatve zakoncev do tega premoženja.

(2)

Ob delitvi skupnega premoženja se zakoncu na njegovo zahtevo na račun njegovega deleža dodele predvsem tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegove obrti ali poklica in mu omogočajo pridobivanje osebnega dohodka ter predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi.

62. člen

(1)

Zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti.

(2)

Za veljavnost teh pravnih poslov je potrebno, da jih overi sodnik, razen če gre za običajna in manjša darila.

7. Prenehanje zakonske zveze

63. člen

Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze.

64. člen

(1)

Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o preživljanju nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti ter če predložita pismen in po sodniku overjen sporazum o delitvi skupnega premoženja in o tem, kateri od zakoncev bo imetnik stanovanjske pravice.

(2)

Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev primerno preskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje otrok ter zahtevati o tem tudi mnenje občinske skupnosti socialnega skrbstva.

65. člen

Če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze.

66. člen

Če v tem zakonu ni posebnih določb, veljajo za postopek za razvezo zakonske zveze določbe zakona o pravdnem postopku (Uradni list FLRJ, št. 4/57 in 52/61 ter Uradni list SFRJ, št. 12/65, 1/71, 23/72 in 6/74).

67. člen

V postopku za razvezo zakonske zveze je javnost izključena

68. člen

Sodišče po sprejemu predloga za sporazumno razvezo ali tožbe za razvezo zakonske zveze pred njeno vročitvijo tožencu pošlje predlog oziroma tožbo pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva, da ta opravi spravni poskus.

69. člen

Sodišče predloga oziroma tožbe iz prejšnjega člena ne pošlje pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva:

— če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje;

— če živi en zakonec ali če živita oba zakonca v tujini;

— če se zahteva razveza zakonske zveze zato, ker je en zakonec pogrešan.

70. člen

(1)

Na spravni poskus morata priti zakonca osebno in brez pooblaščencev.

(2)

Na spravnem poskusu je treba posvetiti kar največjo skrb prizadevanju, da se sprta zakonca poravnata. Zakonca je treba opozoriti na vse pravne posledice razveze zakonske zveze za njiju in za njune otroke.

(3)

Podrobnejše določbe o postopku in organ občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki opravi spravni poskus, se določijo s samoupravnim splošnim aktom občinske skupnosti socialnega skrbstva.

(4)

Po opravljenem spravnem poskusu vrne pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva spis sodišču s poročilom o uspehu spravnega poskusa.

71. člen

(1)

Če sta zakonca sporazumno predlagala razvezo zakonske zveze, pa nista prišla na spravni poskus, se šteje, da je predlog za sporazumno razvezo umaknjen. Prav tako se šteje, da je tožba za razvezo umaknjena, če tožnik ni prišel na spravni poskus.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko sodišče iz utemeljenih razlogov izjemoma nadaljuje postopek za razvezo zakonske zveze.

72. člen

(1)

Med postopkom za razvezo zakonske zveze lahko izda sodišče s sklepom začasno odredbo, pri kom naj bodo in kdo naj preživlja skupne mladoletne otroke.

(2)

Sodišče lahko izda na predlog zakonca tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju.

(3)

Pritožba zoper sklep iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

73. člen

(1)

Dejstva, na katera opira zakonec svoj zahtevek, lahko ugotavlja sodišče tudi tedaj, če med zakoncema niso sporna.

(2)

V postopku za razvezo zakonske zveze ni dovoljeno izreči sodbe zaradi izostanka ali sodbe na podlagi pripoznave.

74. člen

O stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku.

75. člen

(1)

V postopku za razvezo zakonske zveze lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do konca glavne obravnave, z njegovo privolitvijo pa dotlej, dokler ni postopek pravnomočno končan.

(2)

Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze lahko umakneta zakonca, dokler postopek ni pravnomočno končan.

(3)

V postopku za razvezo zakonske zveze ima odpoved tožbenemu zahtevku enak učinek, kakor če tožnik samo umakne tožbo.

76. člen

Če se s pravnomočno sodbo zakonska zveza izreče za neveljavno ali se razveže, se ne more na predlog za obnovo postopka ali na zahtevo za varstvo zakonitosti spremeniti odločba o prenehanju zakonske zveze, ne glede na to, ali je kateri od zakoncev sklenil novo zakonsko zvezo.

8. Razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze

77. člen

V sodbo, s katero sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi 64. člena tega zakona, vnese tudi sporazum zakoncev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok.

78. člen

(1)

Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi 65. člena tega zakona. odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok.

(2)

Če se starši niso sporazumeli o tem ali če njihov sporazum ni v skladu s koristmi otrok, odloči sodišče, ali naj vsi otroci ostanejo v varstvu in vzgoji pri enem izmed njiju, ali naj ostanejo eni pri enem, drugi pri drugem, ali naj se zaupajo kaki tretji osebi ali zavodu. Preden o tem sodišče odloči, si priskrbi mnenje pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva.

(3)

Tisti od staršev, kateremu otroci niso zaupani, obdrži pravico do osebnih stikov z njimi, razen če sodišče glede na koristi otrok ne odloči drugače.

(4)

Sodišče spremeni na zahtevo razvezanega zakonca ali pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva svojo odločbo o varstvu in vzgoji otrok in o razmerju razvezanih zakoncev do njunih skupnih otrok, če to zahtevajo spremenjene razmere in korist otrok.

79. člen

Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Vsak izmed staršev oziroma otrok sme zahtevati, naj se ugotovljena višina prispevka prilagodi spremenjenim razmeram.

80. člen

Za razmerja med starši in otroci veljajo v primeru razveljavitve zakonske zveze iste določbe kot pri razvezi zakonske zveze.

9. Razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze

81. člen

Nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, se s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, določi na njegovo zahtevo oziroma na podlagi sporazuma z drugim zakoncem znesek za preživljanje v breme drugega zakonca, ustrezno njegovim možnostim. Sodišče pri tem lahko upošteva vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna.

82. člen