Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog

641. Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog

Na podlagi šestega odstavka 50. člena in prvega odstavka 88. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21) minister za infrastrukturo izdaja

P R A V I L N I K
o spodnjem ustroju železniških prog

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in področje uporabe pravilnika)

(1)

Ta pravilnik določa tehnične zahteve in pogoje za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo in nadzor nad stanjem spodnjega ustroja kot dela strukturnega podsistema infrastruktura železniškega sistema prog za konvencionalne hitrosti v Republiki Sloveniji.

(2)

Ta pravilnik ureja tudi projektiranje, gradnjo, nadgradnjo in obnovo peronov, dostopov do peronov, nakladalnih klančin, tirnih tehtnic in naprav za preskrbo z vodo na delu strukturnega podsistema infrastruktura železniškega sistema v Republiki Sloveniji.

(3)

Določbe tega pravilnika se uporabljajo za proge tirne širine 1435 mm in za industrijske tire.

2. člen

(lastnosti spodnjega ustroja)

(1)

Spodnji ustroj kot celota in vsak njegov del mora biti projektiran, grajen, nadgrajen, obnovljen in vzdrževan tako, da zagotavlja varen in nemoten potek železniškega prometa ter izpolnjuje pogoje interoperabilnosti.

(2)

Spodnji ustroj in njegovi deli so del vseevropskega železniškega sistema, opredeljeni s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost, standardi SIST, SIST EN, TSC in objavami UIC, ki zagotavljajo izpolnjevanje tehničnih zahtev glede interoperabilnosti spodnjega ustroja kot dela strukturnega podsistema infrastruktura železniškega sistema v Republiki Sloveniji.

3. člen

(pomen izrazov, znakov in kratic)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

»cevni prepusti« so zasuti objekti za pretok vode ali zaščitne cevi za različne napeljave;

2.

»galerije« so zaprti ali delno zaprti objekti za prehod železniške proge na obrobju nestabilne brežine ali skozi naseljena in zavarovana območja;

3.

»premostitveni objekti« so gradbeni inženirski objekti (npr. mostovi, prepusti, viadukti, podvozi, podhodi, nadhodi);

4.

»predori« so zaprti objekti za prehod železniške proge skozi hribino;

5.

»prepusti« so premostitveni objekti razpetine 1,0–5,0 m;

6.

»spodnji ustroj« je del strukturnega podsistema infrastruktura železniškega omrežja v Republiki Sloveniji, ki ga sestavljajo zemeljski in umetni objekti, in sicer med zgornjim ustrojem in raščenim terenom. Njegova naloga je, da prenaša obremenitve z zgornjega ustroja na teren;

7.

»nadzor nad stanjem spodnjega ustroja« zajema preventivna in korektivna vzdrževalna dela, zamenjavo v okviru vzdrževanja, vodenje registrov in evidenc ter nadzor nad delom strukturnega podsistema infrastruktura (meritve, pregledi, obhodi), s katerimi se ohranja tehnično stanje dela podsistema, da zagotavlja varen, zanesljiv in urejen železniški promet.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako kot izrazi, uporabljeni v zakonu, ki ureja železniški promet, zakonu, ki ureja varnost v železniškem prometu, zakonu, ki ureja prostor, zakonu, ki ureja graditev objektov, in v drugih podzakonskih aktih, izdanih na njihovi podlagi.

(3)

Kratice in znaki, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

– AB	armiranobetonski (-e, -o),
– GRP	gornji rob praga,
– GRT	gornji rob tirnice,
– PZI	projektna dokumentacija za izvedbo gradnje,
– JŽI	javna železniška infrastruktura,
– NOV	navodila za obratovanje in vzdrževanje,
– PD	projektna dokumentacija,
– DGD – DZO	dokumentacija za gradbeno dovoljenje, dokazilo o zanesljivosti objekta,
– PID	projekt izvedenih del,
– RS	Republika Slovenija,
– SIST	slovenski standard, ki ga je sprejel Slovenski inštitut za standardizacijo,
– SIST EN	privzeti evropski standard,
– SV-TK	signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave,
– SVU	sistem varnega upravljanja,
– TSC	tehnične specifikacije za ceste,
– TSI	tehnične specifikacije za interoperabilnost,
– UIC	Mednarodna železniška zveza,
– VO	vozno omrežje.

(4)

Posamezni znaki, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

– 1:n	nagib (npr. nagib brežine nasipa, nagib brežine vkopa),
– Ø	notranji premer cevi ali premer zrn materiala,
– E(v2)	statični deformacijski modul.

4. člen

(sestavni deli spodnjega ustroja)

(1)

Spodnji ustroj je del železniške proge, ki sestoji iz:

-

zemeljskega telesa, ki ga sestavljajo zemeljski objekti (npr. nasipi, zaseki, vkopi) in umetni objekti (npr. jarki, drenaže, drenažni izpusti, obloge, podporni in oporni zidovi, pobočja, na katerih ležijo zemeljski objekti, in pobočja na območju progovnega pasu),

-

premostitvenih objektov (npr. mostovi, prepusti, viadukti, podvozi, podhodi, nadhodi),

-

predorov, galerij in pokritih vkopov,

-

sistemov za odvodnjavanje,

-

objektov za zaščito proge pred površinsko vodo, podnebnimi vplivi in hrupom in

-

objektov na postajah (npr. peroni, dostopi do peronov, nakladalne klančine, tirne tehtnice, naprave za preskrbo z vodo).

(2)

Sestavni deli spodnjega ustroja, njihova oblika, kakovost, mere, prevzemni pogoji, način izdelave in dopustna odstopanja se določijo z veljavnimi tehničnimi predpisi in slovenskimi standardi SIST, obveznimi objavami UIC, standardi SIST EN, specifikacijami TSI, TSC ter so odvisni od TSI-kategorizacije proge.

5. člen

(vodenje in arhiviranje dokumentacije)

(1)

Upravljavec mora za spodnji ustroj ali njegove sestavne dele voditi in arhivirati dokumentacijo o projektiranju, gradnji, nadgradnji, obnovi, nadzoru nad stanjem spodnjega ustroja oziroma vzdrževanju zgrajenih objektov.

(2)

Arhiv dokumentacije mora biti voden v fizični ali digitalni obliki, kar mora upravljavec določiti v SVU.

6. člen

(urejenost spodnjega ustroja)

(1)

Pri projektiranju, gradnji, nadgradnji, obnovi in nadzoru nad stanjem spodnjega ustroja se poleg tega pravilnika upoštevajo določbe zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, in zakona, ki ureja graditev objektov, če niso v nasprotju z določbami zakona, ki ureja varnost železniškega prometa, tehnična pravila stroke, ratificirani mednarodni sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija, obvezne objave UIC, slovenski standardi SIST, SIST EN, TSC in drugi tehnični predpisi, ki se nanašajo na spodnji ustroj železniških prog.

(2)

Spodnji ustroj proge je urejen, kadar vsi sestavni deli in tudi celota izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika.

7. člen

(raziskave in projektiranje)

(1)

Za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo in obnovo sestavnih delov spodnjega ustroja se morajo opraviti geodetska dela in raziskave, ki obsegajo geotehnične, meteorološke, hidrogeološke, seizmološke, ekološke in druge vidike oziroma pogoje, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi navedenih del. Obseg raziskav se opredeli v projektni nalogi na podlagi pogojev in mnenj pristojnih državnih organov.

(2)

Geotehnične in hidrogeološke raziskave morajo imeti tak obseg, da glede na zahtevnost načrtovane izvedbe del in širšo geološko zgradbo terena omogočajo dovolj natančne ocene obnašanja in deformacij temeljnih tal ter medsebojnega vplivanja z načrtovanimi sestavnimi deli spodnjega ustroja.

(3)

Raziskave iz prejšnjega odstavka opravljajo le organizacije, ki so za ta dela strokovno usposobljene.

8. člen

(nadzor)

(1)

Upravljavec mora organizirati nadzor nad stanjem spodnjega ustroja tako, da bo lahko pravočasno opazil in odpravil vse spremembe, ki bi ogrozile varnost železniškega prometa.

(2)

Nadzor nad stanjem spodnjega ustroja se izvaja v časovnih intervalih, določenih s tem pravilnikom, in sicer kot:

-

redni pregled,

-

glavni pregled ali

-

izredni pregled.

(3)

Izvajanje nadzora iz prejšnjega odstavka upravljavec podrobno predpiše v svojem SVU.

II. ZEMELJSKO TELO

9. člen

(sestava zemeljskega telesa)

(1)

Zemeljsko telo proge je gradbeni objekt, ki je umeščen v naravni teren, zgrajen iz zemljin, kamnin ali za zemljine nadomestnih materialov, in omogoča gradnjo zgornjega ustroja, oba skupaj pa sta osnova strukturnemu podsistemu infrastruktura.

(2)

Z upoštevanjem relativne lege zemeljskega telesa glede na temeljna tla je lahko proga v nasipu, vkopu, kakor je določeno v prilogi 1 in prilogi 2, ki sta sestavni del tega pravilnika, ali mešanem profilu.

(3)

Sestavni deli zemeljskega telesa so planum proge, bankine, nevezana nosilna plast, nasip, temeljna tla, brežine vkopa, podporni in oporni zidovi ter drugi ukrepi in materiali, ki izboljšujejo stabilnost planuma proge in brežin nad vkopom.

(4)

Planum proge je utrjena površina pod tirno gredo.

(5)

Bankina je utrjena površina planuma proge med tirno gredo in nasipom ali vkopom oziroma med tirno gredo in objektom za odvodnjavanje meteornih voda (odvodni jarek, drenaža). Širina bankine je ≥ 60 cm. V bankino je dovoljeno vgrajevati signalne in progovne oznake ter progovno opremo pod pogojem, da morajo biti vgrajene izven svetlega profila proge.

(6)

Nevezana nosilna plast zagotavlja zahtevano nosilnost in vremensko obstojnost planuma proge ter je zgrajena iz drobljenih kamnitih materialov. Pri načrtovanju novih in nadgradnji obstoječih prog je vgradnja nevezane nosilne plasti obvezna.

(7)

Nasip je gradbeni objekt, zgrajen iz plasti zemljin ali kamnin, ki prevzemajo prenos obtežbe na temeljna tla. Vrhnja, zaključna plast nasipa mora zagotavljati potrebno nosilnost in vremensko obstojnost.

(8)

Temeljna tla so naravna raščena tla, ki so sposobna prevzeti projektirane obremenitve na trasi proge. Glede na lego v zemeljskem telesu lahko mejijo na nasip, na nevezano nosilno plast ali na temelj gradbenega objekta.

(9)

Vkop je gradbeni objekt, ki nastane z izkopom hribine ali zemljine. Pri tem je treba urediti stabilne brežine vkopa, pobočje nad njim in temeljna tla.

(10)

V sklop zemeljskega telesa spadajo tudi zgradbe, ki so vgrajene za odvodnjavanje meteornih voda z območja in so urejene v VI. poglavju tega pravilnika.

10. člen

(temeljne zahteve pri zasnovi zemeljskega telesa)

(1)

Zemeljsko telo, na katero se umesti zgornji ustroj proge, mora biti zasnovano, oblikovano in projektirano tako, da:

-

omogoča gospodarno konstrukcijsko rešitev pri gradnji nove, nadgradnji in obnovi obstoječe proge ter pri poznejšem vzdrževanju,

-

je železniški promet pri gradnji, nadgradnji ali obnovi in poznejšem vzdrževanju čim manj moten,

-

zagotavlja varnost pri mejnih stanjih nosilnosti in uporabnosti, in to med gradnjo, nadgradnjo ali obnovo in po njej,

-

omogoča kar najboljše odvodnjavanje in

-

zagotavlja vidnost železniških signalov.

(2)

Sestavni deli zemeljskega telesa morajo biti projektirani skladno s standardi skupine SIST EN 1997.

11. člen

(planum proge)

(1)

Planum proge je zaključna plast nevezane nosilne plasti ali nasipa s predpisanimi zahtevami glede nivelete, prečnega nagiba, ravnosti in nosilnosti.

(2)

Dimenzije planuma na odprti progi in postajnih tirih se določijo v skladu s predpisom, ki ureja zgornji ustroj železniških prog.

(3)

Planum enotirnih prog ima enostranski nagib 1:20, planum dvotirnih prog pa strešni nagib 1:20.

(4)

Pod planumom proge se pri gradnji in nadgradnji vgradi plast materiala, ki mora biti vremensko obstojen, odporen zoper zmrzal, delovanje vode in kapilarni dvig, dušiti vibracije ter preprečiti prehod drobnih delcev v tirno gredo. Izkazovati mora ustrezno sposobnost zgoščanja. Debelina te plasti je odvisna od globine zmrzovanja, ki se določa na podlagi karte informativnih globin prodiranja mraza na področju Republike Slovenije.

(5)

Pred izvedbo tirne grede se pri gradnji in nadgradnji opravi višinski in kakovostni prevzem planuma proge. Kadar se pri obnovi tirne grede s sejanjem ne posega v planum proge ali druge nosilne sloje spodnjega ustroja, prevzem planuma ni potreben.

(6)

O prevzemu planuma proge se sestavi zapisnik, v katerega se zapiše:

-

kota planuma v osi tira in na robovih v vsakem prečnem profilu,

-

ravnost in višina planuma proge ter po potrebi, odvisno od vrste gradnje, vse planume vgrajenih plasti pod njim, torej nasipa in temeljnih tal,

-

kakovost materialov, vgrajenih v nevezano nosilno plast, nasip ali izboljšana temeljna tla, in

-

kakovost utrditve materialov, vgrajenih pod planumom proge, in posameznih plasti pod njim.

(7)

Kakovost materialov in kakovost utrditve materialov, vgrajenih v plasti pod planumom proge, je določena v 12. in 14. členu tega pravilnika.

12. člen

(nevezana nosilna plast)

(1)

Nevezana nosilna plast nosi vse obremenitve prometa prek tirne grede in jih prenaša na podlago tako, da se preprečijo trajne plastične deformacije v nevezani nosilni plasti in plasteh pod njo. Skupaj z ustreznim nasipnim slojem ali temeljnimi tlemi pod progovnim telesom je nevezana nosilna plast tudi del zmrzlinsko varnega sloja proge.

(2)

Tehnične zahteve nevezane nosilne plasti morajo biti v skladu s TSC 06.200 in TSC 06.713.

(3)

Za izdelavo nevezane nosilne plasti se uporablja kamnit material, proizveden iz zdravih, trdnih, gostih, v vodi in zmrzali obstojnih kamnin ali prodov. Kakovost materiala mora biti skladna s SIST EN 13242.

(4)

Nosilnost planuma nevezane nosilne plasti mora imeti naslednje lastnosti:

– za gradnje in nadgradnje na glavnih progah	E(v2) > 100 MN/m²,
– za gradnje in nadgradnje na regionalnih progah	E(v2) > 80 MN/m²,
– za industrijske tire	E(v2) > 60 MN/m².

(5)

Planum proge na nevezani nosilni plasti mora zadostiti naslednjim pogojem:

– ravnost sloja	≤ 20 mm/4 m,
– srednja zgoščenost po Proctorju	≥ 98 %,
– prečni nagib sloja	≥ 5 %,
– odstopanje od projektiranega nagiba do	± 0,4 %,
– največje dovoljeno odstopanje kote planuma od projektirane kote	± 10 mm,
– spodnja mejna vrednost zgoščenosti ne sme biti manjša od 3 % glede na srednjo zgoščenost.

(6)

Meritve deformacijskega modula E(v2) se opravijo v skladu s TSC 06.720, meritve zgoščenosti pa po TSC 06.711.

(7)

Pri izvedbi novih in nadgradnji obstoječih prog je vgradnja nevezane nosilne plasti obvezna. Debelino nevezane nosilne plasti določi projektant. Najmanjša dovoljena debelina nevezane nosilne plasti je 30 cm. Kadar se na obstoječih progah izvaja nadgradnja podsistema ali dela podsistema infrastruktura in v nosilnih plasteh pod tirno gredo ni bilo vgrajene nevezane nosilne plasti, lahko nova nevezana nosilna plast prevzame vlogo zmrzlinsko odporne plasti. V tem primeru se debelina nevezane nosilne plasti lahko poveča največ do 80 cm, v plasteh različnih granulacij, kar je odvisno od nosilnosti, možnosti deformacij in zmrzlinske varnosti plasti pod novo nevezano nosilno plastjo.

(8)

Če se pri gradnji novih in nadgradnji obstoječih prog izkaže, da planum nasipa ali temeljnih tal ne bo mogel prevzeti zahtevanih obremenitev, se izvedejo ukrepi za izboljšanje nosilnosti.

(9)

Nevezana nosilna plast ne sme biti na vplivnem območju podzemne ali poplavne vode.

(10)

Boki nevezane nosilne plasti se zaščitijo s humiziranjem v debelini 15 cm ali drugo oblogo, ki preprečuje erozijo, in v naklonu, ki ga določi projektant.

13. člen

(planum nasipa in planum temeljnih tal)

(1)

Planum nasipa je utrjena površina zaključne plasti nasipa, planum temeljnih tal pa je utrjena površina naravnega terena po odstranitvi plodne zemljine ali izvedenem izkopu vkopa.

(2)

Planum nasipa ali temeljnih tal mora ustrezati tem pogojem:

– ravnost sloja iz zemljin za temeljna tla	30 mm/4 m,
– ravnost sloja iz zemljin za planum nasipa	20 mm/4 m,
– ravnost sloja iz kamnitih materialov za temeljna tla	50 mm/4 m,
– ravnost sloja iz kamnitih materialov za planum nasipa	30 mm/4 m,
– zgoščenost po Proctorju, če je sloj manj kot 0,5 m pod planumom proge	98 %,
– zgoščenost po Proctorju, če je sloj med 0,5 do 2 m pod planumom proge	95 %,
– zgoščenost po Proctorju, če je sloj več kot 2 m pod planumom proge	92 %,
– prečni nagib planuma	≥ 5 %,
– odstopanje od projektiranega nagiba	± 1 %,
– največje dovoljeno odstopanje kote planuma temeljnih tal od projektirane kote:
– pri naravnih zemljinah ali izboljšanih temeljnih tleh – pri kamninah	± 2,5 cm, ± 4,0 cm.

(3)

Nosilnost planuma nasipa pri debelini nevezane nosilne plasti 30 cm mora imeti te lastnosti:

– za gradnje in nadgradnje na glavnih progah	E(v2) > 80 MN/m²,
– za gradnje in nadgradnje na regionalnih progah	E(v2) > 60 MN/m²,
– za industrijske tire	E(v2) > 60 MN/m².

(4)

Če se nasip ne izvede, mora planum temeljnih tal ustrezati lastnostim iz tega člena.

(5)

Kadar so v planumu nasipa ali temeljnih tal drobnozrnate vezljive zemljine, ki bi pod prometno obremenitvijo lahko prodirale v plast nevezane nosilne plasti, se planum nasipa zaščiti z vgradnjo filtrskega sloja. Ta je lahko iz filtrskega peska ali umetnih filtrnih materialov, na primer geotekstilij.

(6)

Pri gradnji nove proge mora biti sestava plasti med planumom nasipa in planumom temeljnih tal homogena. Pri nadgradnji ali obnovi nasipa, pri katerem sta sestava plasti pod planumom in stopnja utrjenosti zemljin heterogeni, zaradi česar ne bi bilo mogoče kakovostno izvesti del v planumu proge, je treba razmere v planumu izboljšati z ukrepi, s katerimi se doseže enakomernejša porazdelitev obtežbe in prepreči nevarnost lokalnih poškodb.

(7)

Kadar nosilnost planuma temeljnih tal ne ustreza predpisani nosilnosti, je treba v njih izvesti ustrezne ukrepe za izboljšanje nosilnosti ali pa temeljna tla zamenjati.

(8)

Nosilnost planuma temeljnih tal pod nasipom mora imeti te vrednosti:

– 0,5 do 1,0 m pod planumom nasipa	E(v2) > 45–60 MN/m²,
– 1,0 do 2,0 m pod planumom nasipa	E(v2) > 20–60 MN/m².

(9)

Nosilnost planuma temeljnih tal določi projektant glede na predvidene obremenitve in kakovost raščenega materiala ali glede na vrsto izboljšave zemljin in mora ustrezati zahtevam iz tega pravilnika.

(10)

Če se pri nadgradnji ali obnovi proge pod planumom nasipa naleti na slabo nosilne zemljine, je treba plast do globine zmrzovanja zamenjati z zmrzlinsko odpornim materialom, plast pod njo pa sanirati.

(11)

Planum nasipa in planum temeljnih tal pa tudi vsi sloji med njima morajo imeti potreben prečni nagib, da se voda ne zadržuje na planumu posameznega sloja.

(12)

Na planumu temeljnih tal se morajo zagotoviti ustrezna nosilnost ter upoštevati možnosti deformacij in časovni razvoj posedkov.

(13)

Če na temeljna tla vplivajo podzemne vode, se uredi ustrezen sistem odvodnjavanja.

14. člen

(nasipi)

(1)

Pri načrtovanju novih ali pri sanaciji obstoječih nasipov mora projektant upoštevati:

-

stabilnost oziroma potrebno varnost nasipa proti porušitvi,

-

stabilnost in nosilnost temeljnih tal pod nasipom,

-

predvidene posedke in njihovo časovno napredovanje,

-

lastnosti zemljin ali kamnin, ki se uporabijo za gradnjo nasipa,

-

način gradnje nasipa,

-

način zaščite nasipnih brežin,

-

vzdrževanje brežin na visokih nasipih,

-

varnost nasipa pred erozijo tekočih in poplavnih voda in

-

druge, za posamezen primer značilne pogoje (npr. nasipi na območju akumulacijskih jezer).

(2)

Pri izvedbi zgornje plasti nasipa, ki z nevezano nosilno plastjo sestavlja zmrzlinsko odporen sloj, so potrebni materiali z naslednjimi lastnostmi:

– vremensko obstojni material, ki preprečuje kapilarni dvig,
– nevezljive zemljine ali drobljen kamniti material zrnavosti	0/125 mm,
– koeficient neenakomernosti	U > 9,
– delež drobnih zrn pod 0,063 mm	< 12 %,
– delež drobnih zrn pod 0,02 mm	< 5 %.

(3)

V zgornji sloj nasipa, ki z nevezano nosilno plastjo sestavlja zmrzlinsko odporen sloj, se ne smejo vgrajevati drobnozrnate zemljine ali materiali s trdnimi zrni, ki sčasoma razpadejo, kakršni so glinasti laporji, glinovci in nabrekljivi tufi. Prav tako se v tem sloju ne smejo uporabiti enozrnati materiali, ki jih ni mogoče zgostiti in utrditi.

(4)

Drugi sloji materiala, ki so vgrajeni v nasip, morajo zadostiti naslednjim pogojem:

– ravnost sloja iz zemljin	30 mm/4 m,
– ravnost sloja iz kamnitih materialov	50 mm/4 m,
– zgoščenost po Proctorju, če je sloj med 0,0 in 0,4 m pod planumom nasipa	98 %,
– zgoščenost po Proctorju, če je sloj med 0,4 do 2,0 m pod planumom nasipa	95 %,
– zgoščenost po Proctorju, če je sloj več kot 2,0 m pod planumom nasipa	92 %,
– prečni nagib plasti	≥ 5 %,
– odstopanje od projektiranega nagiba	± 1 %.

(5)

Nosilnosti plasti nasipa morajo imeti naslednje vrednosti:

– pri globini 0,0 do 0,4 m pod planumom nasipa	E_v2 ≥ 80 MN/m²,
– pri globini 0,4 do 1,0 m pod planumom nasipa za kamnine ali prod	E_v2 ≥ 60 MN/m²,
– pri globini 0,4 do 1,0 m pod planumom nasipa za zemljine	E_v2 ≥ 45 MN/m²,
– pri globini 1,0 do 2,0 m pod planumom nasipa za kamnine ali prod	E_v2 > 60 MN/m²,
– pri globini 1,0 do 2,0 m pod planumom nasipa za zemljine	E_v2 > 20 MN/m²,

razmerje E_v2/E_v1 mora biti manjše od 2,2. Če je E_v1 > 50 MN/m2, razmerje E_v2/E_v1 ni odločilno.

(6)

Vrsto materiala za izvedbo nasipov določi projektant glede na razpoložljive materiale v trasi in njeni bližini.

(7)

Dopustni nagib brežine nasipa določi projektant na podlagi lastnosti materialov, ki se vgradijo v nasip.

(8)

Pri gradnji nasipov se na brežinah nasipov, ki so višji od 8 m in imajo naklon večji od 1:1,5, zaradi lažjega vzdrževanja izvedejo vmesne terase ali berme. Širina berme mora biti ≥ 2,5 m, prečni naklon proti vznožju brežine pa mora biti ≥ 5 %.

(9)

Pri gradnji, nadgradnji ali obnovi nasipov se upoštevajo:

-

materiali za izvedbo nasipov so zemljine 3. kategorije ter kamnine 4. in 5. kategorije, navedene v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika,

-

debelina maksimalnega zrna nasipnega materiala je ≤ 300 mm,

-

debelina maksimalnega zrna v plasti nasipa je ≤ 2/3 debeline plasti in

-

za izboljšanje nosilnosti nasipnih materialov se lahko uporabi kemična stabilizacija ali armirane zemljine.

(10)

Če se zaradi novonastalih okoliščin spremeni namen nasipa (progovni nasip postane hkrati visokovodni ali zajezitveni nasip), se izdela PD in določijo ukrepi za ojačitev nasipa v skladu z novimi okoliščinami.

(11)

Če je treba obstoječi nasip razširiti, se širitev izvede s stopničastim priključevanjem novega nasipa na že obstoječega. Širina stopničenja mora biti med 0,6 m in 1,0 m, višina ≤ 0,6 m, naklon pa ≤ 5 %, kakor je določeno v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Priključni nasip se zgradi iz kamnitih materialov.

(12)

Na brežine nasipa se ne smejo odlagati presežki zemeljskih materialov in presevki iz tirne grede.

15. člen

(obloge nasipov)

(1)

Za zaščito brežin nasipa pred zunanjimi vplivi ter za preprečitev drsenja in izpiranja materiala se kot osnovna zaščita uporabi humiziranje.

(2)

Brežine nasipov iz zemljin se lahko ščitijo tudi z roliranjem, tlakovanjem ali oblaganjem z betonskimi ploščami ali bloki.

(3)

Za dodatno zaščito ali doseganje večjega nagiba brežine kamnitega nasipa se izvede obloga iz kamna ali armirane zemljine.

(4)

Obstoječi nasipi se obložijo v naslednjih primerih:

-

če nasip med poplavami prevzame funkcijo obrambnega nasipa,

-

če brežin nasipa ni mogoče utrditi s primernimi biološkimi ukrepi,

-

če je potrebna razširitev nasipa proge zaradi obnove ali nadgradnje podsistema ali dela podsistema infrastruktura ali

-

če je nasip izpostavljen delovanju tekoče vode.

16. člen

(vkopi)

(1)

Pri projektiranju, gradnji, nadgradnji in obnovi vkopov je treba upoštevati:

-

stabilnost brežin,

-

odpornost brežin proti eroziji,

-

varnost pred krušenjem ali kotaljenjem kamenja,

-

varnost pred snežnimi plazovi,

-

varnost pred hudourniškimi in drugimi vodami,

-

omejevanje neugodnih vplivov na progo, na primer delovanja vetra ali snežnih zametov,

-

možnost vzdrževanja brežin in

-

izvedbo berme v globokih vkopih.

(2)

Brežine vkopov morajo biti oblikovane tako in pod takim naklonom, da je zagotovljena njihova stabilnost v vseh vremenskih razmerah.

(3)

Nagib brežine novih vkopov določi projektant na podlagi podatkov geološko-geotehničnih raziskav in stabilnostnih analiz. Dopustni nagib brežine vkopov je odvisen od vrste materialov v hribini, od plastovitosti zemljin, razpokanosti in plastovitosti kamnin v pobočju ter od globine vkopa.

(4)

Pri gradnji vkopov se na brežinah vkopov, ki so višji od 8 m in imajo naklon večji od 1:1,5, zaradi lažjega vzdrževanja izdelajo berme. Širina berme mora biti ≥ 2,50 m, prečni padec proti vznožju brežine pa mora biti ≥ 5 %. Za zajem stalnih izvirov hribinske vode nad bermo se na slednji uredi odvodnjavanje.

(5)

Pri gradnjah vkopov se za zaščito brežin vkopa smiselno uporabljajo določbe 17. člena tega pravilnika.

17. člen

(zaščita vkopov)

(1)

Osnovna zaščita brežin vkopov v zemljinah je humiziranje.

(2)

Če obstaja nevarnost krušenja materiala s pobočja nad vkopom, se izvedejo zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči krušenje na progo.

(3)

Upravljavec mora v SVU predvideti ukrepe, s katerimi zagotovi varnost proge pred padajočim kamenjem, če obstaja stalna nevarnost padajočega kamenja, ki ogroža varnost železniškega prometa.

(4)

Za preprečevanje erozije brežin vkopov v kamninah se lahko izvedejo ukrepi, kakršni so biotorkretiranje, zaščita brežin s kovinsko mrežo in dodatnimi sidri ter torkretiranje brežin z brizganim betonom.

(5)

Če brežine vkopa niso več stabilne, se vzpostavi opazovanje pomikov in opravijo geotehnične raziskave ter izdela geotehnični projekt.

(6)

Nestabilna območja se evidentirajo v evidencah stanja nestabilnih pobočij. Vodijo se podatki o spremembah na pobočju in opisi vseh del, ki so bila izvedena ali se izvajajo na teh pobočjih.

(7)

Opazovanje pomikov se vzpostavi tudi na pobočjih, na katerih so bili izvedeni sanacijski ukrepi.

(8)

Odvajanje vode z brežin vkopov se uredi z ustreznim sistemom odvodnjavanja, ki ne sme ogroziti stabilnosti brežine.

(9)

Vrsta in način sanacijskih posegov na porušenih brežinah se prilagodi razmeram na terenu in ugotovitvam geotehničnih raziskav. Potrebne ukrepe določi projektant.

18. člen

(posebni sloji)

(1)

Za zagotovitev potrebne nosilnosti, stabilnosti in vremenske obstojnosti planuma proge se v plasteh pod njim poleg naravnih zemljin in kamnin lahko uporabijo umetno izdelani materiali. Materiali, s katerimi se najpogosteje izboljšujejo zemljinski sloji, so filtrni geotekstil, drenažni geotekstil ali kompoziti, armaturni ali ojačitveni geotekstil, geomreže in neprepustne membrane.

(2)

Geotekstili, ki se uporabijo kot filtrska plast ali kot ukrep za povečanje nosilnosti planuma temeljnih tal, morajo ustrezati zahtevam standarda SIST EN 13250.

19. člen

(deformacije zemeljskega telesa)

(1)

Za vse deformacije na planumu proge mora upravljavec zagotoviti sanacijo in odpravo vzrokov zanje. Sanacijski ukrepi so:

-

izboljšanje nosilnosti planuma proge z vgradnjo nevezane nosilne plasti brez geofiltrne geotekstilije ali armaturne geotekstilje ali v kombinaciji z njo in hkratno izvedbo nagiba planuma plasti pod nevezano nosilno plastjo v nagibu > 5 %,

-

izboljšanje zmrzlinske varnosti planuma proge z vgradnjo plasti zmrzlinsko varnega materiala do vplivne globine delovanja zmrzali ali

-

izboljšanje drenažnih lastnosti deformiranega sloja.

(2)

Pri obsežnih deformacijah zemeljskega telesa se izvedejo geološko-geotehnične preiskave ter izdela geološko-geotehnično poročilo. Način in obseg popravil se opredeli na podlagi geološkega poročila s PD, katera mora določiti tudi ustrezen sistem opazovanja.

20. člen

(redni pregledi)

(1)

Redni pregledi vseh sestavnih delov zemeljskega telesa se opravijo enkrat letno.

(2)

Poleg načina in vsebine rednih pregledov mora upravljavec v SVU določiti ukrepe, s katerimi izvede dodaten nadzor nad stanjem že konsolidiranih nasipov:

-

pri povečanju progovne hitrosti,

-

pri spremenjeni konstrukciji zgornjega ustroja (npr. spremenjen tip tirnic in pragov),

-

pri vgraditvi novih objektov ali naprav v nasip (npr. stebrov voznega omrežja in signalov) ali

-

pri spremembi hidravličnega režima na vplivnem območju nasipa (npr. dvig gladine vode ob nasipu).

21. člen

(izredni pregledi)

(1)

Izredni pregledi vseh sestavnih delov zemeljskega telesa se opravijo:

-

ob izrednih dogodkih, ki vplivajo na nosilni del zemeljskega telesa,

-

ob nenadnih večjih poškodbah posameznih delov zemeljskega telesa,

-

če upravljavec upravičeno dvomi o kakovosti delov zemeljskega telesa.

(2)

Način in vsebino izrednih pregledov zemeljskega telesa upravljavec določi v SVU.

III. ZIDOVI

22. člen

(opredelitev)

(1)

Kjer je treba v zemeljskem telesu ali na pobočju prevzemati zemeljske pritiske ali preprečevati deformacije hribine, se zgradijo podporni ali oporni zidovi.

(2)

Konstrukcijsko spadajo k zidovom tudi požarni zidovi, pilotne stene, sidrane pilotne stene, kamnite zložbe, težnostni zidovi in druge metode stabilizacije hribine.

(3)

Glede na niveleto proge se zidovi delijo na:

-

podporne zidove pod niveleto proge v nogi nasipa, v pobočju nasipa pa do planuma proge ali do zgornjega roba praga in

-

oporne zidove nad niveleto proge.

(4)

Podporni zidovi se izvedejo, če obstaja nevarnost spodkopavanja nasipa, če je treba skrajšati nogo nasipa ali če je v nogi ali na pobočju nasipa treba zgraditi ali ščititi drug objekt.

(5)

Zidovi ob progi morajo biti projektirani, zgrajeni, nadgrajeni in obnovljeni skladno s PD.

23. člen

(temeljne zahteve pri projektiranju zidov)

(1)

Zidovi kot del spodnjega ustroja morajo biti projektirani, grajeni, nadgrajeni in obnovljeni tako, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz priloge III Direktive 2016/797/EU in zakona, ki ureja graditev objektov, ter da zagotavljajo:

-

predpisano varnost pri mejnih stanjih nosilnosti in uporabnosti med gradnjo, nadgradnjo ali obnovo in po njih,

-

stabilnost vkopa ali nasipa,

-

odvajanje površinske in zaledne vode,

-

da morebitna sprememba režima podtalnice ne ogroža varnosti in trajnosti objekta,

-

trajnost vseh kovinskih delov pred nevarnostjo elektrokorozije zaradi blodečih tokov na elektrificiranih progah in

-

možnost vgradnje zaščite pred elektrokorozijo pri gradnji, nadgradnji ali obnovi zidov na progah, na katerih je predvidena elektrifikacija.

(2)

Konstrukcijski elementi zidu morajo biti projektirani skladno s standardi skupin SIST EN 1992 in SIST EN 1997. Sidrani zidovi morajo biti projektirani skladno s TSC 07.204, pilotne stene pa s TSC 07.205.

24. člen

(lega zidov)

(1)

Pri projektiranju, gradnji, nadgradnji in obnovi zidov se upošteva s projektno nalogo določen svetli profil. Upoštevati je treba razširitve svetlega profila pri manjših radijih v skladu z določbami predpisa, ki ureja zgornji ustroj.

(2)

Najmanjša dovoljena oddaljenost opornega zidu od svetlega profila se določi z upoštevanjem vseh dodatnih naprav, ki so umeščene med robom planuma proge in zidom, ter z upoštevanjem zagotavljanja vidnosti signalnovarnostnih naprav.

(3)

Kadar krona zidu sega do gornjega roba praga in je na njej predviden hodnik, stebri voznega omrežja ali protihrupna ograja, je treba pri projektiranju in izvedbi krone podpornega zidu upoštevati svetli profil.

25. člen

(hodniki za službeno rabo)

(1)

Če je na kroni podpornega zidu predviden hodnik za službeno rabo, se slednji pri projektiranju, gradnji ali nadgradnji zidov izvede tako, da je:

-

širina hodnika ≥ 0,75 m,

-

omogočena ustrezna širina in povoznost krone zidu za predvideno uporabo revizijskih vozičkov ali težje vzdrževalne opreme,

-

kota pohodne površine hodnika izenačena s koto GRP in

-

na zunanji strani hodnika izvedena varovalna ograja.

(2)

Zahteve iz prejšnjega odstavka morajo biti upoštevane pri izdelavi DGD ali PZI.

(3)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za premostitvene objekte.

26. člen

(hodniki za javno rabo)

(1)

Če je treba na kroni opornega zidu izvesti hodnik za javno rabo, mora biti od hodnika za službeno rabo ali tira ločen z ograjo. Os ograje mora biti od osi najbližjega tira oddaljena ≥ 3,0 m. Na zunanji strani hodnika za javno rabo mora biti varovalna ograja.

(2)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za premostitvene objekte.

27. člen

(ograje)

(1)

Na zunanji strani hodnika za službeno rabo mora biti nameščena ograja z naslednjimi lastnostmi:

-

višina ograje, merjeno od pohodne površine oziroma zgornjega roba venca navzgor, je ≥ 1,0 m; pri objektih na postajnih območjih pa ≥ 1,2 m,

-

razdalja med ograjo in osjo najbližjega tira je ≥ 3,0 m. S soglasjem upravljavca je lahko tudi manjša in znaša ≥ 2,5 m, pri čemer morajo biti pri daljših objektih na vsakih 25,0 m urejena izogibališča vzporedno ob tiru dolžine 2,5 m in široka 3,5 m, merjeno od osi tira,

-

kadar so pod podpornim zidom prometne površine, mora imeti spodnji del ograje do višine 0,6 m nad tlemi mrežno polnilo za preprečevanje morebitnega padanja tolčenca tirne grede na spodnjo komunikacijo; svetle izmere mrežnih okenc naj ne presegajo 2,5 cm2. Če upravljavec ceste pod objektom zahteva dodatno zaščito, ki po višini presega normalno višino ograje, se dodatni mrežni elementi lahko pritrdijo na osnovno ograjo ali pa sestavljajo z njo celoto, oboje s soglasjem upravljavca,

-

kadar se na ograjah predvideva namestitev reklamnih panojev, mora biti ograja dimenzionirana tako, da prenese dodatno obtežbo predvidenih reklamnih panojev,

-

vse ograje morajo biti zanesljivo ozemljene, pri čemer je treba na mestih, kjer so dilatirane, zagotoviti električni stik,

-

omogočen mora biti iztek kondenzne vlage iz notranjosti konstrukcije in

-

pri projektiranju ograj je smiselno upoštevati določila, ki so predpisana v TSC 07.103.

(2)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za ograje na premostitvenih objektih.

28. člen

(oprema za vozno omrežje elektrovleke)

(1)

Pri projektiranju in izvedbi pritrdilnih mest naprav za vozno omrežje na zidovih se uporablja predpis, ki ureja graditev stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV.

(2)

Za stojišča drogov voznega omrežja se projektirajo in izvedejo konstrukcijski elementi zidu, na primer podaljšane konzole vencev ali konzolni nastavki iz ojačitev zidu.

(3)

Stojišča za drogove se predvidijo tudi pri novih zidovih na progah, ki niso elektrificirane, se pa predvideva njihova elektrifikacija v prihodnosti.

29. člen

(drogovi razsvetljave na zidovih)

Pri projektiranju in izvedbi razsvetljave na zidovih se za postavitev drogov razsvetljave uporablja prejšnji člen.

30. člen

(redni pregledi)

Redni pregledi zidov se opravijo enkrat letno. Način in vsebino pregledov upravljavec predpiše v svojem SVU.

31. člen

(izredni pregledi)

(1)

Izredni pregledi zidov se opravijo:

-

ob izrednih dogodkih, ki vplivajo na stabilnost zidov,

-

pri ugotavljanju sposobnosti objekta za prevzemanje dodatnih ali izrednih obremenitev,

-

ob nenadnih večjih poškodbah posameznih delov objekta,