Merila in postopki za ocenjevanje študijskih programov...

1232. Merila in postopki za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov

Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije je na podlagi 49. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93) na 4. seji dne 20. 5. 1994 sprejel

MERILA IN POSTOPKE
za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov

I, SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Merila in postopke za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: ta akt) Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Svet) uporablja pri izvajanju svojih, z zakonom o visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: ZVŠ) opredeljenih nalog, zlasti pa pri:

-

oblikovanju mnenj o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev in delovanje visokošolskih zavodov (ZVŠ, čl. 14 in 49, točka 6),

-

oblikovanju mnenj o uvedbi novih študijskih programov (ZVŠ, čl. 49, točka 6), ki so podlaga za soglasje Vlade Republike Slovenije k razpisu in razmestitvi študijskih programov z javno veljavnostjo (ZVŠ, čl. 40 in 46),

-

oblikovanju soglasij k študijskim, znanstveno-raziskovalnim in umetniškim programom samostojnih visokošolskih zavodov (ZVŠ, čl. 32 in drugi odstavek 42. čl.) oziroma k predlogom za izvolitev v naziv na teh zavodih (ZVŠ, peti odstavek 56. čl.).

Poleg meril, ki jih določa ta akt, se pri oblikovanju mnenj in soglasij smiselno upoštevajo tudi merila za prehode med študijskimi programi ter merila za spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (ZVŠ, čl. 49, točki 4 in 5), ki jih Svet sprejme posebej.

2. člen

(pričetek postopka)

Svet prične s postopkom oblikovanja mnenj oziroma soglasij iz prvega odstavka 1. člena tega akta na podlagi pisnih vlog Vlade RS oziroma ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, visokošolskih zavodov ali visokošolskih zavodov v ustanavljanju ter drugih predlagateljev (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).

Tajnik Sveta zbira vloge, preverja njihovo popolnost ter z njimi sproti seznanja predsednika Sveta. Če s tem aktom ni določeno drugače, predsednik Sveta praviloma na prvi delovni dan v mesecu obvešča predlagatelje o ugotovljenih pomanjkljivostih v vlogah, pošilja popolne vloge v predhodno obravnavo komisijam Sveta (v nadaljnjem besedilu: komisijam) oziroma ekspertnim skupinam ter jih uvršča na dnevni red sej Sveta.

II. MERILA

3. člen

(merila za ocenjevanje visokošolskih zavodov)

Pri oblikovanju mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma delovanje visokošolskega zavoda se upoštevajo naslednja merila:

1.

ustreznost opredelitve študijskih področij in znanstveno-raziskovalnih oziroma umetniških disciplin, za katere se visokošolski zavod ustanavlja ter ustreznost predloga predvidenih študijskih programov,

2.

ustreznost visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev – nosilcev študijskih, znanstveno-raziskovalnih oziroma umetniških programov (v nadaljnjem besedilu: nosilci) visokošolskega zavoda se dokazuje z veljavno izvolitvijo v naziv oziroma se ocenjuje na podlagi mnenja ekspertne skupine iz drugega odstavka te točke. Sodelovanje pri izvedbi programov se dokazuje z izjavo, v kateri predvideni nosilec zagotovi da lahko sprejme naloge na visokošolskem zavodu in jih odgovorno opravi.

Nazivi nosilcev morajo ustrezati določilom zakona (ZVŠ, VI. poglavje, čl. 52-64) in statutu visokošolskega zavoda ter morajo biti pridobljeni po merilih za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, h katerim je Svet na podlagi 8. točke prvega odstavka 49. člena ZVŠ predhodno podal pozitivno mnenje. Če je predvideno, da bo nosilec izvoljen v ustrezni naziv na podlagi drugega stavka petega odstavka 56. člena ZVŠ, Svet odloči o soglasju k izvolitvi predlaganega nosilca na podlagi strokovnih stališč posebej imenovane ekspertne skupine, ki oceni njegovo biografijo in bibliografijo ob smiselnem upoštevanju meril za izvolitev iz prejšnjega stavka,

3.

primernost in dostopnost študijskih knjižnic, laboratorijev, učne tehnologije in druge opreme, potrebne za izvajanje študijskih programov ter znanstveno-raziskovalne oziroma umetniške in strokovne dejavnosti, se ocenjujeta po veljavnih normativih, lahko pa tudi na podlagi strokovnega mnenja ekspertne skupine,

4.

prostorske razmere se ocenjujejo po normativih, ki veljajo v šolstvu,

5.

struktura visokošolskih učiteljev, ki so navedeni v vlogi kot nosilci programa, mora zagotavljati oblikovanje senata v skladu z zakonom (ZVŠ, čl. 21). Šteje se, da uspešno strokovno vodenje visokošolskega zavoda zagotavlja senat, sestavljen iz najmanj 9 članov,

6.

predvideni samoevalvacijski postopki visokošolskega zavoda morajo zagotavljati sprotno spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti dela. V te postopke morajo biti vključeni tudi študentje,

7.

okvirna ocena finančnih sredstev, potrebnih za ustanovitev visokošolskega zavoda in predvideni viri.

Svet svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma delovanje visokošolskega zavoda oblikuje na podlagi vseh meril iz prejšnjega odstavka ter ga sklene z eno izmed naslednjih ocen: zelo priporoča, priporoča, ne priporoča, odsvetuje.

Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi pri dajanju mnenja o izpolnjevanju pogojev raziskovalnih organizacij za sodelovanje pri izvajanju nacionalnega programa (ZVŠ, čl. 49, točka 7).

4. člen

(merila za oblikovanje mnenj k merilom za izvolitev v naziv)

Pri oblikovanju mnenja k merilom za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda se upošteva vključenost zlasti naslednjih meril:

1.

število in kakovost domačih in tujih objav (samostojna dela, razprave, članki, referati),

2.

število in kakovost domačih in tujih dokončanih temeljnih, aplikativnih in razvojnih projektov,

3.

število in kakovost domačih in tujih razstav, predstav, koncertov in drugih oblik umetniškega nastopanja,

4.

število, in kakovost patentov, inovacij in drugih izvedenih strokovnih del,

5.

preverjene pedagoške sposobnosti (npr. usposabljanje iz visokošolske didaktike, nastopno predavanje),

6.

število in kakovost izdanih učbenikov in drugih študijskih pripomočkov,

7.

število mentorstev diplomantom, specialistom, magistrantom in doktorantom,

8.

število mentorstev nagrajenim diplomantom, specialistom, magistrantom in doktorantom,

9.

vabljena predavanja doma in v tujini oziroma gostovanja na tujih visokošolskih zavodih,

10.

mednarodna citiranost nosilca programa (npr. SCI),

11.

znanstvene, umetniške in strokovne nagrade ter priznanja.

V merilih za izvolitev v naziv se posebej opredeli, katera od naštetih meril se upoštevajo pri izvolitvah v posamezne nazive oziroma pri izvolitvah na posamezna področja, pa tudi način, kako se kvantificirajo. Ta merila so podlaga za ekspertno oceno znanstvenega, umetniškega oziroma strokovnega opusa kandidata za izvolitev v naziv ter za oceno njegove pedagoške usposobljenosti.

Svet lahko v svoje mnenje k merilom za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev vključi posamezna priporočila, oceni njihovo skladnost z merili drugih visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji ter ga sklene z eno izmed naslednjih ocen: priporoča, predlaga spremembe, ne priporoča.

5. člen

(merila za ocenjevanje utemeljenosti študijskih programov z vidika njihove mednarodne primerljivosti in trajanja študija)

Pri ocenjevanju utemeljenosti študijskega programa z vidika njegove mednarodne primerljivosti in trajanja študija se upoštevajo naslednja merila:

1.

primerljivost formalne strukturiranosti domačega študijskega programa s tujimi,

2.

primerljivost vsebinske strukturiranosti domačega študijskega programa s tujimi,

3.

primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program,

4.

primerljivost trajanja študija,

5.

primerljivost zaključka študija in pridobljenih naslovov,

6.

primerljivost načinov in oblik študija (organizacija študijskega procesa, organizacija praktičnega usposabljanja, kreditni sistem, tutorstvo ipd.)

7.

možnosti za vključevanje študijskega programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost),

8.

utemeljenost odstopanja domačega programa od tujih glede na specifične potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb.