Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji |...

1311. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI

št. 1119

Razglaša se zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 10. decembra 1989.

Beograd, 11. decembra 1989

Predsednik Predsedstva SFRJ: dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik Skupščine SFRJ: dr. Slobodan Gligorijević l. r.

Z A K O N
O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja pogoje za izvedbo in postopek prisilne poravnave, stečaja in likvidacije pravnih oseb, določenih s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: dolžnik).

2. člen

Stečajni postopek se opravi nad dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben (insolventnost), ter v drugih primerih, določenih z zakonom.

3. člen

Stečajni postopek lahko uvedejo upniki in sam dolžnik ter druge osebe oziroma organi, določeni z zakonom.

4. člen

Dolžnik po tem zakonu je podjetje, zadruga, banka, organizacija premoženjskega in osebnega zavarovanja ter drugi subjekti, določeni z zakonom.

Za podjetje po tem zakonu se šteje tudi sestavljena oblika združevanja in organiziranja podjetja.

Stečajni postopek se opravi tudi nad javnim podjetjem, če z zakonom ni določeno drugače.

Obratovalnica in kmetijsko gospodarstvo, ki imata lastnost pravne osebe, se štejeta po tem zakonu za dolžnika, če z zakonom ni določeno drugače.

5. člen

Za uvedbo stečajnega postopka nad podjetjem, ki proizvaja oborožitvena sredstva in vojaško opremo, je potrebno poprejšnje soglasje Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, če je federacija s pogodbo, sklenjeno s tem podjetjem, prevzela obveznost, da bo upnikom neomejeno solidarno odgovorna za obveznosti tega podjetja.

6. člen

Insolventni dolžnik lahko predlaga upnikom pred uvedbo stečajnega postopka ter med njim sklenitev prisilne poravnave.

7. člen

Če je postopek prisilne poravnave uveden pred uvedbo stečajnega postopka, do konca postopka prisilne poravnave zoper dolžnika ni dovoljeno uvesti stečajnega postopka.

II. SPLOŠNE PROCESNE DOLOČBE

8. člen

Stečajni postopek opravlja redno sodišče, na katerega območju ima dolžnik sedež.

Stečajni postopek je hiter.

V stečajnem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije.

Predlogov, izjav in ugovorov ne more dati oziroma vložiti, kdor je zamudil rok oziroma izostal z naroka, na katerem bi jih moral dati oziroma vložiti, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.

9. člen

V stečajnem postopku se odloča s sklepom ali z odredbo. Z odredbo se izda uradni osebi ali organu, ki opravlja stečajni postopek, nalog za izvršitev posameznih dejanj.

10. člen

Zoper sklep je dopustna pritožba, če s tem zakonom ni določeno drugače.

Rok za pritožbo je osem dni, če s tem zakonom ni določeno drugače.

Rok za pritožbo teče od dneva, ko je bil sklep nabit na oglasno desko sodišča.

Če je v tem zakonu predpisano, da mora biti sklep poslan določenim osebam, teče rok za pritožbo od dneva, ko jim je bil sklep vročen.

Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve, če s tem zakonom ni določeno drugače.

11. člen

Zoper odredbo je dovoljen ugovor v osmih dneh po njeni objavi, če odredba ni bila objavljena, pa od dneva vročitve pisnega odpravka.

O ugovoru zoper odredbo odloči stečajni senat z odredbo, zoper katero ni ugovora.

Ugovor ne zadrži izvršitve odredbe.

12. člen

V stečajnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, de s tem zakonom ni določeno drugače.

III. PRISILNA PORAVNAVA

1. Organi v postopka prisilne poravnave

13. člen

Postopek prisilne poravnave opravlja sodišče v senatu treh sodnikov (v nadaljnjem besedilu: poravnalni senat), od katerih je eden predsednik senata.

Predsednik senata skrbi izven naroka sam ali pa s tem, da da ustrezno navodilo upravitelju prisilne poravnave, za preizkus stanja sredstev in poslovanja dolžnika, za preizkus seznama upnikov in seznama dolžnikov in preizkus verodostojnosti prijavljenih terjatev in za ravnanje dolžnika v skladu z 28. členom tega zakona, opravlja pa tudi druga dela v zvezi s pripravo naroka oziroma odločitev senata prisilne poravnave.

14. člen

Ko poravnalni senat ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka prisilne poravnave, lahko z odredbo določi upravitelja prisilne poravnave.

Za določitev upravitelja prisilne poravnave veljajo enaki pogoji kot za določitev stečajnega upravitelja.

Upravitelj prisilne poravnave neha opravljati dolžnost z dnem, ko je izdan sklep o dovolitvi prisilne poravnave, oziroma z dnem začetka stečajnega postopka.

15. člen

Upravitelj prisilne poravnave mora predvsem:

1) preizkusiti stanje premoženja in poslovanja dolžnika;

2) preizkusiti seznam upnikov in seznam dolžnikovih dolžnikov;

3) preizkusiti verodostojnost prijavljenih terjatev;

4) prerekati terjatve, če na podlagi sporočila upnikov ali iz kakšnega drugega razloga dvomi o njihovi utemeljenosti;

5) prijaviti poravnalnemu senatu, če ravna dolžnik v nasprotju z 28. členom tega zakona.

Dolžnik in upniki lahko vložijo zoper ravnanje upravitelja prisilne poravnave ugovor pri poravnalnem senatu.

Upravitelj prisilne poravnave lahko z dovoljenjem predsednika poravnalnega senata zagotovi pomoč izvedenca.

16. člen

Upravitelj prisilne poravnave ima pravico do povračila vseh stroškov in do nagrade za delo. Povračilo stroškov in nagrada za delo se poravnata iz položenega predujma.

O povračilih in nagradah iz prvega odstavka tega člena odloča poravnalni senat.

Upravitelj prisilne poravnave je odgovoren za škodo, ki jo povzroči z malomarnim opravljanjem svoje dolžnosti.

17. člen

Delo upravitelja prisilne poravnave se nadzoruje smiselno določbam tega zakona, ki se nanašajo na nadzorstvo nad delom stečajnega upravitelja.

Zoper odločbo poravnalnega senata, izdano pri opravljanju nadzorstva nad delom upravitelja prisilne poravnave, ter zoper sklep o odstavitvi upravitelja prisilne poravnave ni pritožbe.

2. Uvedba postopka prisilne poravnave

18. člen

Postopek prisilne poravnave med dolžnikom in njegovimi upniki se uvede na predlog dolžnika, pri katerem je podana zakonska podlaga za uvedbo stečajnega postopka.

Postopek prisilne poravnave se uvede tudi na predlog upnika, če se s tem strinja dolžnik.

19. člen

V predlogu za prisilno poravnavo se predlagata način in rok za izplačilo terjatev; če je predlagano izplačilo terjatev v zmanjšanem znesku, se navede tudi odstotek, ki se ponuja upnikom za izplačilo njihovih terjatev.

Predlogu za prisilno poravnavo je treba priložiti:

1) poročilo o dolžnikovem ekonomsko-finančnem stanju,

2) dokumentacijo, s katero se izkazuje za verjetno, da so podani pogoji za začetek postopka za prisilno poravnavo,

3) dokumentacijo in analizo, s katerima se izkazuje za verjetno, da bo dolžnik lahko izpolnil obveznosti na podlagi prisilne poravnave,

4) seznam upnikov in dolžnikovih dolžnikov z navedbo njihovih firm in sedežev ter z navedbo naslovov in višine njihovih terjatev oziroma dolgov,

5) seznam upnikov, ki imajo pravico do posebnega poplačila (ločitveni upniki), z navedbo stvari ali pravic, na katerih je ločitvena pravica, in seznam upnikov, ki imajo pravico do izločitve stvari ali pravic, ki ne pripadajo dolžniku (izločitveni upniki).

20. člen

Predlogu za prisilno poravnavo se lahko priloži tudi izjava o danem poroštvu, če bo sklenjena prisilna poravnava.

21. člen

Če je predlagano izplačilo terjatev v zmanjšanem znesku, ne sme biti odstotek, ki ga dolžnik ponuja upnikom za poplačilo njihovih terjatev, manjši kot 50% - če ponuja plačilo v roku enega leta, in ne manjši kot 60%, če ponuja plačilo v roku dveh let.

Če se predlaga upnikom izplačilo terjatev v celotnem znesku, rok za izplačilo ne sme biti daljši od treh let.

22. člen

Predsednik poravnalnega senata zavrže predlog za prisilno poravnavo predvsem:

1) če predlog za prisilno poravnavo ni v skladu z 19. in 21. členom tega zakona,

2) če ni potekel rok za izpolnitev obveznosti iz prej sklenjene prisilne poravnave,

3) če na podlagi poročila organizacije, ki opravlja za dolžnika posle plačilnega prometa, ali kako drugače ugotovi, da dolžnik ni vodil poslovnih knjig ali jih je vodil neredno ali neažurno, tako da ni mogoče oceniti njegovega ekonomsko-finančnega stanja.

Predsednik poravnalnega senata zavrže predlog za prisilno poravnavo zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če predlagatelj niti v določenem roku ne odpravi njegovih pomanjkljivosti.

3. Začetek postopka prisilne poravnave

23. člen

Če predsednik senata ne zavrže predloga za prisilno poravnavo po 22. členu tega zakona, zasliši poravnalni senat predstavnike dolžnika in organizacije, ki opravlja za dolžnika posle plačilnega prometa, in po potrebi še druge, in nato oceni, ali so podani pogoji za začetek postopka prisilne poravnave.

Poravnalni senat zavrže predlog, če spozna, da lahko dolžnik tudi brez prisilne poravnave izpolni svoje obveznosti.

Če poravnalni senat spozna, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka prisilne poravnave, izda sklep o začetku postopka in določi narok za prisilno poravnavo.

24. člen

Ko poravnalni senat sklene, da se začne postopek prisilne poravnave, pozove z oklicem upnike, naj sklenejo prisilno poravnavo, in s sklepom naloži predlagatelju, da položi predujem za stroške postopka prisilne poravnave.

25. člen

Oklic o pozivu upnikom, naj sklenejo prisilno poravnavo, vsebuje:

1)

ime sodišča, pred katerim teče postopek za prisilno poravnavo,

2)

firmo in sedež dolžnika,

3)

izvleček iz sklepa o začetku postopka prisilne poravnave,

4)

poziv vsem upnikom, naj poravnalnemu senatu z vlogo v dveh izvodih in priloženimi dokazi v 30 dneh po objavi izvlečka oklica o pozivu za sklenitev prisilne poravnave v Uradnem listu SFRJ, prijavijo svoje terjatve;

5)

kraj, dan in uro naroka za prisilno poravnavo,

6)

bistveno vsebino ponudbe za prisilno poravnavo,

7)

ime in naslov upravitelja prisilne poravnave, če je določen,

8)

dan, ko je oklic nabit na oglasno desko sodišča.

Oklic mora biti nabit na oglasno desko sodišča istega dne, ko poravnalni senat spozna, da so izpolnjeni pogoji za prisilno poravnavo. Izvleček iz oklica se objavi v Uradnem listu SFRJ.

Narok za prisilno poravnavo se opravi praviloma v 30 dneh po poteku roka iz 4. točke prvega odstavka tega člena.

26. člen

O pozivu za sklenitev prisilne poravnave sodišče posebej obvesti dolžnika in organizacijo, ki za dolžnika opravlja posle plačilnega prometa.

27. člen

Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko sodišča.

28. člen

Po dnevu, ko je bila predlagana prisilna poravnava, in vse dotlej, dokler ni odločeno o začetku postopka prisilne poravnave, sme dolžnik opravljati tekoče posle.

V času iz prvega odstavka tega člena dolžnik ne sme odtujiti in ne obremeniti svojega premoženja niti dajati poroštva ali avalov.

Po objavi sklepa o začetku postopka prisilne poravnave na oglasni deski sodišča sme opravljati dolžnik posle iz drugega odstavka tega člena le z dovoljenjem predsednika senata oziroma upravitelja prisilne poravnave, če je določen.

Pravni posli, ki jih je dolžnik storil v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, so nasproti upnikom brez učinka, če je druga oseba vedela ali bi bila morala vedeti, da tak posel presega okvire dolžnikovih tekočih poslov in da zanje ni imel dovoljenja predsednika senata oziroma upravitelja prisilne poravnave, če je določen, ali da je predsednik senata oziroma upravitelj prisilne poravnave ugovarjal izvršitvi teh poslov.

Poravnalni senat lahko po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave izjemoma kot začasni varnostni ukrep odredi ustavitev izplačil z dolžnikovega računa.

29. člen

Poravnalni senat ustavi postopek prisilne poravnave:

1)

če ugotovi, da ni razlogov za uvedbo postopka prisilne poravnave,

2)

če predlagatelj ne položi predujma za postopek (24. člen),

3)

če predlagatelj pred narokom umakne predlog za prisilno poravnavo,

4)

če ravna dolžnik med prisilno poravnavo v nasprotju z 28. členom tega zakona.

30. člen

Od dneva, ko je bil objavljen sklep o začetku postopka prisilne poravnave, proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v zavarovanje in ne izvršbe v poplačilo tistih terjatev, glede katerih obstaja izvršilna listina, izdana do navedenega dneva.

Izvršbe iz prvega odstavka tega člena, ki že tečejo, se prekinejo.

Prvi in drugi odstavek tega člena se ne nanašata na izločitvene in ločitvene upnike, ki so pridobili pravico do posebnega poplačila z izvršbo in zavarovanjem 60 dni pred začetkom postopka prisilne poravnave.

31. člen

Terjatve, ki jih je bilo mogoče na dan, ko se je začel postopek prisilne poravnave, pobotati z dolžnikovimi nasprotnimi terjatvami, veljajo za pobotane in jih v postopku prisilne poravnave ni treba prijavljati.

Pobotajo se tudi terjatve, ki niso dospele na dan začetka postopka prisilne poravnave, ter terjatve, ki se ne glasijo na denar.

32. člen

Začetek postopka prisilne poravnave ne vpliva na pravico do odpovedi zakupne pogodbe.

33. člen

Upniki prijavijo svoje terjatve najpozneje pet dni pred narokom.

V prijavi je treba navesti:

1)

firmo in sedež upnika,

2)

pravno podlago terjatve in njeno višino,

3)

dokaze o obstoju terjatve in njeni višini.

Upniki, ki imajo terjatve v tuji valuti, prijavijo terjatve v tuji valuti, preračunane v dinarski znesek po tečaju, ki velja na dan začetka postopka prisilne poravnave.

Smiselno prvemu odstavku tega člena prijavljajo terjatve tudi upniki, na katere se ne nanaša prisilna poravnava (41. člen).

34. člen

S prijavo terjatev za prisilno poravnavo se pretrga zastaranje od dneva vložitve prijave do poteka roka za izplačilo, ki je določen v potrjeni prisilni poravnavi, če prisilna poravnava ni sklenjena, pa do pravnomočnosti odločbe o ustavitvi postopka prisilne poravnave.

4. Narok za prisilno poravnavo

35. člen

Na naroku za prisilno poravnavo razloži predstavnik dolžnika dolžnikovo ekonomsko-finančno stanje in obrazloži predlog za prisilno poravnavo.

Poslovodni organ in oseba, ki je odgovorna za dolžnikovo finančno poslovanje, dasta izjavo, da podatki o ekonomsko-finančnem stanju, ki so priloženi predlogu za prisilno poravnavo, v celoti ustrezajo dejanskemu stanju.

Po izvajanju predstavnikov iz prvega odstavka tega člena se o predlogu za prisilno poravnavo izjavita predstavnik organizacije, ki opravlja za dolžnika posle plačilnega prometa, in upravitelj prisilne poravnave, če je določen.

Na tem naroku se preizkusijo prijavljene terjatve.

Terjatve, ki so bile prijavljene v rokih, predpisanih v tem zakonu, veljajo za ugotovljene, že jih ne prereka dolžnik, upravitelj prisilne poravnane, če je določen, ali kateri izmed navzočih upnikov, katerih terjatve so ugotovljene.

Predstavnik dolžnika se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Upravitelj prisilne poravnave, če je določen, in upnik lahko prerekata obstoj terjatve in njeno višino.

36. člen

O predlagani poravnavi odločajo upniki z glasovanjem.

Upniki lahko glasujejo tudi pisno; če je upnik pravna oseba, mora vlogi, s katero glasuje, priložiti dokaz, da je vlogo podpisal zastopnik.

Glasovalno pravico imajo upniki, katerih terjatve so ugotovljene, upniki, ki so svoje terjatve prijavili po poteku za to določenega roka, in upniki, katerih terjatve so prerekane, poravnalni senat pa spozna, da so svoje terjatve v celoti ali deloma izkazali za verjetne.

Skupna terjatev in solidarna terjatev, če so ju upniki prijavili posamično, se štejeta kot ena terjatev.

Upnik z več prijavljenimi terjatvami ima en glas, kakor tudi za vsako odstopljeno terjatev.

Upniki, ki niso prijavili svojih terjatev v določenem roku, ne morejo glasovati, če se dolžnik ni mogel izjaviti o obstoju njihove terjatve, ne da bi bil preložen narok.

Terjatve, ki niso bile prijavljene v rokih, predpisanih s tem zakonom, se preizkusijo samo, če je to možno.

37. člen

Glasovalne pravice nimajo upniki, katerih terjatve iz razdelitvene mase se poplačajo pred drugimi terjatvami (140. člen), ločitveni upniki za del terjatev, ki je pokrit z zastavno pravico, razen tistih, ki so pravico do ločenega poplačila pridobili z izvršbo v zadnjih 60 dneh pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, ter izločitveni upniki.

38. člen

Prisilna poravnava velja za sprejeto, če glasujejo zanjo upniki, katerih terjatve presegajo polovico terjatev tistih upnikov, ki imajo glasovalno pravico, in ko poravnavo potrdi poravnalni senat.

Prisilna poravnava iz prvega odstavka tega člena ima pravni učinek nasproti vsem upnikom.

39. člen

Če se na naroku za prisilno poravnavo ne doseže večina, ki je potrebna, da bi bila sprejeta prisilna poravnava, dolžnik pa v roku, ki mu ga odredi poravnalni senat, ne da nove ponudbe z ugodnejšimi pogoji, zavrne poravnalni senat predlog za sklenitev poravnave in začne po uradni dolžnosti stečajni postopek.

Dolžnik lahko da novo ponudbo na naroku, na katerem je bil zavrnjen njegov predlog za prisilno poravnavo, ali na poznejšem naroku, ki ga lahko določi poravnalni senat na njegov predlog, če spozna, da so možnosti za ugodnejšo ponudbo.

Za odločanje o poznejši ponudbi veljajo pravila kot za prvo ponudbo.

5. Potrditev prisilne poravnave

40. člen

Če se na naroku za prisilno poravnavo doseže potrebna večina, poravnalni senat s sklepom potrdi sklenjeno prisilno poravnavo, ki navaja zlasti:

1)

vsebino sklenjene prisilne poravnave (ugotovljeni odstotek, v katerem bodo izplačani upniki, in plačilni roki);

2)

seznam upnikov, katerih terjatve niso bile prerekane, z navedbo ugotovljenih in zmanjšanih zneskov njihovih terjatev.

Sklenjena prisilna poravnava ima pravni učinek tudi nasproti upnikom, ki se niso udeležili postopka, ter nasproti upnikom, ki so se postopka udeležili, pa so bile njihove terjatve prerekane, če se naknadno ugotovijo.

Če je bilo v postopku prisilne poravnave dano poroštvo, mora odločba iz prvega odstavka tega člena vsebovati tudi firmo in sedež oseb ali organov, ki so dali poroštvo, z navedbo njihove solidarne odgovornosti vsem dolžnikovim upnikom.

Sklep iz prvega odstavka tega člena se vroči dolžniku, predlagatelju, če to ni dolžnik, in organizaciji, ki za dolžnika opravlja posle plačilnega prometa.

Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave se nabije na oglasno desko sodišča in v izvlečku objavi v Uradnem listu SFRJ.

41. člen

Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve upnikov nasproti porokom, solidarnim dolžnikom in regresnim zavezancem.

Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve upnikov, katerih terjatve se iz razdelitvene mase poplačajo pred drugimi terjatvami (drugi odstavek 140. člena), za terjatve ločitvenih upnikov za del terjatev, ki so krite z zastavno pravico, razen za tiste terjatve, za katere so pravico do ločenega poplačila pridobili z izvršbo v zadnjih 60 dneh pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, ter za terjatve izločitvenih upnikov.

42. člen

Sklep o potrditvi prisilne poravnave ima za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilne listine.

Če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti iz sklenjene prisilne poravnave, ima upnik pravico v izvršilnem postopku izterjati zmanjšano terjatev ne le od dolžnika, ampak tudi naravnost od poroka, ki je jamčil za dolžnika (tretji odstavek 40. člena).

43. člen

Z ugotovljeno terjatvijo so po tem zakonu mišljeni glavni dolg in obresti, ki so dospele do dneva naroka, na katerem je bila sklenjena prisilna poravnava, če temelji terjatev na izvršljivi odločbi, pa tudi stroški pravdnega in izvršilnega postopka.

Če je v prisilni poravnavi določeno, da se izplačajo terjatve v zmanjšanem zneska, se odstotek, ki se izplača po sklenjeni prisilni poravnavi, obračuna od celotnega zneska ugotovljene terjatve iz prvega odstavka tega člena.

V obdobju od sklenitve prisilne poravnave do poteka roka za izplačilo terjatev tečejo obresti.

44. člen

Na podlagi potrjene prisilne poravnave je dolžnik oproščen obveznosti, da izplača upniku znesek, ki presega v prisilni poravnavi sprejeti odstotek, plačilni roki pa se odložijo v skladu s sklenjeno prisilno poravnavo. V tem obsegu je dolžnik oproščen obveznosti do tistih, ki jim gre pravica do regresa (poroki).

Če izplača dolžnik po sklenitvi prisilne poravnave upnikom znesek, ki presega v prisilni poravnavi sprejeti odstotek, nima pravice zahtevati, naj se mu ta znesek vrne.

45. člen

Izvršilne listine, ki se nanašajo na terjatve, ugotovljene v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, glede na dolžnika izgubijo pravno moč.

Izvršilne listine, ki se nanašajo na terjatve iz drugega odstavka 40. člena tega zakona, se smejo izvršiti nasproti dolžniku prisilne poravnave samo ob pogojih iz sklenjene prisilne poravnave.

V postopku, ki teče po sklenjeni prisilni poravnavi proti dolžniku zaradi izplačila terjatev iz drugega odstavka 40. člena tega zakona, ugotovi sodišče ter drug pristojni organ po uradni dolžnosti, če spozna, da obstaja dolžnikova obveznost, z odločbo njegovo obveznost in mu naloži plačilo v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave.

46. člen

Zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave oziroma o zavrnitvi predloga za sklenitev prisilne poravnave se lahko pritožijo dolžnik, upniki in drugi, ki imajo za to pravni interes.

6. Izvršitev prisilne poravnave

47. člen

Če prisilna poravnava ni popolnoma izvršena, upniki, ki so poplačani v prisilni poravnavi, niso dolžni vrniti tistega, kar so prejeli.

Terjatve upnikov iz prvega odstavka tega člena se štejejo za popolnoma poplačane, če so poplačani zneski, ugotovljeni v prisilni poravnavi.

Upniki, ki so deloma poplačani smiselno sklenjeni prisilni poravnavi, prijavijo v stečajnem postopku celotno terjatev, zmanjšano za odstotek, za katerega se šteje, da so bili zanj poplačani v prisilni poravnavi.

Upniki, ki niso bili niti deloma poplačani smiselno sklenjeni prisilni poravnavi, prijavijo terjatve v stečajnem postopku v polnem znesku, do katerega bi imeli pravico, če ne bi bila sklenjena prisilna poravnava.

7. Razveljavitev prisilne poravnave

48. člen

Vsak upnik, ki se je udeležil prisilne poravnave, lahko v šestih mesecih po poteku roka za izvršitev prisilne poravnave od poravnalnega senata zahteva, naj razveljavi sklenjeno prisilno poravnavo.

Zahteva iz prvega odstavka tega člena se sme vložiti, če lahko dolžnik iz svojih sredstev poravna terjatve upnikov v zneskih, ki presegajo znesek, ugotovljen v sklenjeni prisilni poravnavi, ne da bi se s tem zmanjšala njegova sposobnost, da redno izpolnjuje obveznosti do upnikov.

V sklepu, s katerim se razveljavi sklenjena prisilna poravnava, določi poravnalni senat rok, ki ne sme biti daljši od enega leta, v katerem mora dolžnik upnikom izplačati neizplačani del terjatev.

Pritožba zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena zadrži izvršitev sklepa.

49. člen

Vsak upnik, katerega terjatev je bila zmanjšana zaradi sklenjene prisilne poravnave, lahko v dveh letih od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bila potrjena prisilna poravnava, s tožbo zahteva, naj se prisilna poravnava razveljavi, če je bila sklenjena na goljufiv način.

Odločba, s katero se sklenjena prisilna poravnava razveljavi, nima pravnega učinka za obveznosti iz prevzetega poroštva.

8. Vpis v sodni register

50. člen

Poravnalni senat obvesti pristojno registrsko sodišče o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, pošlje pa tudi sklep o začetku postopka prisilne poravnave, sklep o zavrnitvi predloga za sklenitev prisilne poravnave ter sklep o potrditvi prisilne poravnave.

Registrsko sodišče po uradni dolžnosti vpiše dejstva iz prvega odstavka tega člena, pri čemer pri vpisu zavrnitve predloga ali potrditve prisilne poravnave hkrati vpiše izbris predhodnega vpisa.

9. Stroški prisline poravnave

51. člen

Vsak udeleženec v prisilni poravnavi plača svoje stroške.

Ne glede na izid postopka mora udeleženec povrniti tudi drugim udeležencem stroške, ki jim jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se jim je zgodilo.

10. Uporaba pravil o stečaju

52. člen

Za postopek prisilne poravnave se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o stečaju, razen določb o stečajnem sodniku in upniškem odboru.

IV. STEČAJ

1. Organi stečajnega postopka

53. člen

Organi stečajnega postopka so: stečajni senat, stečajni sodnik in stečajni upravitelj.

V stečajnem postopku se lahko ustanovi kot posvetovalno telo upniški odbor.

54. člen

Stečajni senat sestavljajo trije sodniki, od katerih je eden predsednik senata.

Stečajni sodnik ne more biti član stečajnega senata.

55. člen

Stečajni senat:

1)

odloča o uvedbi predhodnega postopka za ugotovitev pogojev za stečaj in opravlja ta postopek,

2)

odloča o začetku stečajnega postopka,

3)

odloča o ugovorih stečajnega upravitelja zoper odredbe in navodila stečajnega sodnika,

4)

odloča o ugovorih upnikov zoper odredbe stečajnega sodnika,