Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o letališčih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 42-1805/2008, stran 4439 DATUM OBJAVE: 30.4.2008
RS 42-1805/2008
1805. Pravilnik o letališčih
Na podlagi 109. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o letališčih
o letališčih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa tehnične, tehnološke in organizacijske zahteve in pogoje za letališča.
2. člen
(izjeme)
(1)
Na letališču s kodno oznako 1A in 2B, ki ni namenjeno za mednarodni zračni promet in na katerem se ne izvaja komercialni javni zračni prevoz z letali z največjo vzletno maso 5700 kg ali več ali z letali z več kakor šestimi sedeži ali s helikopterji z več kakor štirimi sedeži, se lahko posamezne zahtevane vrednosti in operativne zahteve iz tega pravilnika, ki temeljijo na priporočenih praksah iz Priloge 14 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – MP, št. 3/54, Uradni list RS, št. 24/92 – akt o notifikaciji nasledstva in Uradni list RS, – MP, št. 3/00; v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), nadomestijo z blažjimi ali drugačnimi, če se z ustrezno študijo ugotovi, da je tako mogoče zagotoviti zahtevano stopnjo varnosti zračnega prometa. Uporabnike letališča je treba o teh izjemah obvestiti tako, kakor je običajno v zračnem prometu.
(2)
Izjeme iz prejšnjega odstavka so dovoljene za letališča s kodno oznako 1A, za letališča s kodno oznako 2B pa le, če zaradi topografskih omejitev ni mogoče izpolniti zahtev in pogojev iz tega pravilnika.
3. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
"Letališče" je določeno območje na kopnem ali v vodi (vključno z zgradbami, napeljavami in opremo), delno ali v celoti namenjeno za prihode in odhode zrakoplovov in za njihovo gibanje po tleh.
2.
"Letališki svetilnik" je svetilnik, ki se uporablja za določitev lokacije letališča iz zraka.
3.
"Nadmorska višina" letališča je nadmorska višina najvišje točke pristajalnega območja.
4.
"Identifikacijski znak letališča" je znak, postavljen na letališču za lažjo identifikacijo letališča iz zraka.
5.
"Referenčna točka letališča" je določena zemljepisna lokacija letališča.
6.
"Gostota prometa na letališču" je število premikov zrakoplovov v povprečni uri na vzletno-pristajalno stezo. Število premikov v povprečni uri pomeni letno povprečje premikov v povprečni uri. Za premik velja vzlet ali pristanek zrakoplova.
7.
"Majhna gostota prometa na letališču" pomeni do 15 premikov zrakoplovov v povprečni uri na vzletno-pristajalno stezo ali manj kakor 20 skupnih letaliških premikov.
8.
"Srednja gostota prometa na letališču " pomeni od 16 do 25 premikov zrakoplovov v povprečni uri na vzletno-pristajalno stezo ali od 20 do 35 skupnih letaliških premikov.
9.
"Velika gostota prometa na letališču " pomeni 26 in več premikov zrakoplovov v povprečni uri na vzletno-pristajalno stezo ali več od 35 skupnih letaliških premikov.
10.
"Letalski svetilnik" je letalska talna luč, ki je bodisi nepretrgoma bodisi v presledkih vidna iz vseh smeri in se uporablja za oznako določene točke na zemeljski površini.
11.
"Letalska talna luč" je katerakoli luč, ki se uporablja kot letalsko navigacijsko sredstvo, razen luči, nameščenih na zrakoplovu.
12.
"Referenčna dolžina terena za letalo" je najmanjša dolžina terena, ki je potrebna za vzlet pri največji dovoljeni vzletni masi, na gladini morja, v pogojih standardne atmosfere, v brezvetrju in na popolnoma ravni vzletno-pristajalni stezi, kakor je navedeno v ustreznem letalskem priročniku, ki ga je potrdil certifikacijski organ, ali kakor kažejo ekvivalentni podatki, ki jih predloži proizvajalec letala. Dolžina terena pomeni uravnotežen teren za letala, če je to primerno, ali pa vzletno razdaljo.
13.
"Klasifikacijska številka zrakoplova (ACN)" je številka, ki izraža relativni učinek zrakoplova na tlakovano površino vzletno-pristajalne steze za določeno standardno podkategorijo.
14.
"Postajališče za zrakoplov" je označeno območje na ploščadi, namenjeno za parkiranje zrakoplova.
15.
"Ploščad" je točno določeno območje kopenskega letališča, namenjeno za vkrcavanje ali izkrcavanje potnikov, za nakladanje ali razkladanje pošte ali tovora, za polnjenje z gorivom, za parkiranje ali za vzdrževanje.
16.
"Služba za upravljanje ploščadi" je služba, ki urejuje dejavnosti na ploščadi, pa tudi gibanja zrakoplovov in drugih vozil.
17.
"Bareta" so tri ali več letalskih luči na zemlji, ki so razporejene v prečni vrsti blizu ena drugi, tako da so od daleč videti kakor kratka svetlobna črta.
18.
"Kapacitivni svetlobni vir z razelektrenjem" je svetlobni vir, ki ob porabi električnega toka visoke napetosti iz plina v cevi proizvaja izredno kratke visokonapetostne bliske (v nadaljnjem besedilu: bliskavica).
19.
"Certificirano letališče" je letališče, za katero je obratovalec pridobil obratovalno dovoljenje.
20.
"Čistina" je kontrolirano pravokotno območje nad zemljo ali vodo, izbrano ali pripravljeno kot ustrezno za izvajanje začetnega vzpenjanja letala do določene višine.
21.
"Ciklični redundančni pregled" je matematični algoritem, ki podatkom v digitalni obliki zagotavlja ustrezno raven zaščite glede izgube ali spremembe podatkov.
22.
"Kakovost podatkov" je stopnja ali raven zaupnosti, da pridobljeni podatki izpolnjujejo zahteve glede natančnosti, resolucije in integritete.
23.
"Referenčni podatek" je podatek, ki se lahko uporablja kot referenc ali podlaga pri izračunu drugih podatkov.
24.
"Objekt za razledenitev-protiledenitev" je objekt, namenjen odstranjevanju zmrzali, leda ali snega (razledenitev) z zrakoplovov, da se zagotovijo čiste površine oziroma zaščita čistih površin zrakoplova (protiledenitev) proti nastanku zmrzali in leda ali proti kopičenju snega in plundre za omejeno časovno obdobje.
25.
"Pozicija za razledenitev-protiledenitev" je določena lokacija na območju gibanja zrakoplovov, namenjena izvajanju operacij razledenitve-protiledenitve zrakoplovov.
26.
"Deklarirane razdalje" so izračunane vrednosti za razpoložljivo dolžino za vzletni zalet, razpoložljivo dolžino za vzletanje, razpoložljivo dolžino vzletnega zaleta in poti ustavljanja ter razpoložljivo dolžino za pristajanje.
27.
"Razpoložljiva dolžina za vzletni zalet (TORA)" je dolžina vzletno-pristajalne steze, ki je deklarirana kot razpoložljiva in primerna za talni zalet letala pri vzletu.
28.
"Razpoložljiva dolžina za vzletanje (TODA)" je seštevek dolžine za vzletni zalet in dolžine čistine, če ta obstaja.
29.
"Razpoložljiva dolžina vzletnega zaleta in pot ustavljanja (ASDA)" je seštevek dolžine za vzletni zalet in dolžine poti ustavljanja, če ta obstaja.
30.
"Razpoložljiva dolžina za pristajanje (LDA)" je dolžina vzletno-pristajalne steze, ki je deklarirana kot razpoložljiva in primerna za vožnjo letala po tleh med pristajanjem.
31.
"Odvisni vzporedni prileti" so hkratni prileti na vzporedne ali skoraj vzporedne instrumentalne steze, kjer so predpisani radarski minimumi razdvajanja med zrakoplovi na sosednjih podaljšanih srednjih črtah vzletno-pristajalnih steza.
32.
"Prestavljeni prag" je prag steze, ki ni na skrajnem koncu vzletno-pristajalne steze.
33.
"Učinkovita jakost" utripajoče luči je enaka jakosti stalnih luči enake barve, ki daje enak vizualni domet pod enakimi pogoji opazovanja.
34.
"Elipsoidna višina" (geodetska višina) je višina glede na referenčni elipsoid.
35.
"Stalna luč" je luč, ki ima pri opazovanju z določene točke konstantno jakost.
36.
"Lomljivi predmet" je lahek predmet, ki je konstruiran tako, da se pod pritiskom zlomi, zvije ali popusti in tako pomeni najmanjšo nevarnost za zrakoplov.
37.
"Geodetski referenčni podatek" je minimalno število parametrov, potrebnih za opredelitev lokacije in orientacije lokalnega referenčnega sistema ob upoštevanju globalnega referenčnega sistema.
38.
"Geoid" je ekvipotencialna površina v gravitacijskem polju Zemlje, ki sovpada z mirno srednjo višino morske gladine, nepretrgano razprostrte skozi celine.
39.
"Geoidna ondulacija" je oddaljenost geoida (pozitivna ali negativna) od matematičnega referenčnega elipsoida.
40.
"Svetilnik nevarnosti" je svetilnik, ki se v zračni plovbi uporablja za opozarjanje na nevarnost.
41.
"Heliport" je letališče ali točno določen del zgradbe, ki je v celoti ali delno namenjen za prihode, odhode in premikanje helikopterjev po površini.
42.
"Območje čakanja" je točno določeno območje, kjer lahko zrakoplovi počakajo ali naredijo obvoz in tako omogočijo učinkovito premikanje po površini.
43.
"Čas zaščite" je ocenjeni čas delovanja protileditvene tekočine, ki preprečuje nastanek ledu, zmrzali ali kopičenje snega na tretiranih površinah zrakoplova.
44.
"Neodvisni vzporedni prileti" so hkratni prileti na vzporedne ali skoraj vzporedne instrumentalne steze, kjer niso predpisani radarski minimumi razdvajanja med zrakoplovi na sosednjih podaljšanih srednjih črtah vzletno-pristajalnih stez.
45.
"Neodvisni vzporedni vzleti" so istočasni vzleti z vzporednih ali skoraj vzporednih instrumentalnih vzletno-pristajalnih stez.
46.
"Identifikacijski svetilnik" je aeronavtični svetilnik, ki oddaja kodirani signal, s katerim se identificira posamezna referenčna točka.
47.
"Instrumentalna vzletno-pristajalna steza" je vzletno-pristajalna steza, namenjena za pristajanje zrakoplovov po postopku za instrumentalni prilet.
48.
"Steza za nenatančni prilet" je instrumentalna vzletno-pristajalna steza, opremljena z vizualnimi in nevizualnimi sredstvi, ki zagotavlja vsaj usmerjeno vodenje, primerno za neposredni prilet.
49.
"Steza za natančni prilet kategorije I" je instrumentalna vzletno-pristajalna steza, opremljena z instrumentalnim pristajalnim sistemom (ILS) in/ali mikrovalovnim pristajalnim sistemom (MLS) in z vizualnimi sredstvi za operacije z višino odločitve do 60 m (200 čevljev) in pri vidnosti najmanj 800 m oziroma pri vidnem območju vzletno-pristajalne steze najmanj 550 m.
50.
"Steza za natančni prilet kategorije II" je instrumentalna vzletno-pristajalna steza, opremljena z ILS in/ali MLS in z vizualnimi sredstvi za operacije z višino odločitve, nižjo od 60 m (200 čevljev), toda ne nižjo od 30 m (100 čevljev), in pri vidnem območju vzletno-pristajalne steze najmanj 350 m.
51.
"Steza za natančni prilet kategorije III" je instrumentalna vzletno-pristajalna steza, opremljena z ILS in/ali MLS, do in vzdolž površine steze in je:
a)
namenjena za operacije z višino odločitve manj kakor 30 m (100 čevljev) ali brez zahtevane višine odločitve in pri vidnem območju vzletno-pristajalne steze najmanj 200 m;
b)
namenjena za operacije z višino odločitve manj kakor 15 m (50 čevljev) ali brez zahtevane višine odločitve in pri vidnem območju vzletno-pristajalne steze manj kakor 200 m, vendar ne manj kakor 50 m;
c)
namenjena za operacije brez zahtevane višine odločitve in brez omejitev glede vidnega območja vzletno-pristajalne steze.
52.
"Integriteta" (aeronavtični podatek) je stopnja zagotovitve, da aeronavtični podatek in njegova vrednost nista izgubljena ali spremenjena od njegovega nastanka ali pooblaščenega popravka.
53.
"Vmesni položaj čakanja" je označen položaj, namenjen za kontrolo prometa, na katerem se morajo zrakoplovi, ki vozijo po zemlji, in vozila ustaviti in čakati, dokler ne sprejmejo navodila letališke kontrole zračnega prometa, da je steza prosta in da lahko nadaljujejo vožnjo.
54.
"Pristajalno območje" je tisti del območja za gibanje, ki je namenjen za pristajanje in vzletanje zrakoplovov.
55.
"Kazalnik smeri pristajanja" je naprava, ki vizualno kaže trenutno določeno smer pristajanja ali vzletanja.
56.
"Cona letenja, kritična glede laserskih žarkov (LCFZ)", je zračni prostor v neposredni bližini letališča, toda čez LFFZ, kjer je sevanje omejeno do ravni, ko je malo verjetno, da bi nastopilo bliskanje.
57.
"Cona letenja brez laserskih žarkov (LFFZ)" je zračni prostor v neposredni bližini letališča, kjer je sevanje omejeno do ravni, ko je malo verjetno, da bi nastopila zaslepitev.
58.
"Cona letenja, občutljiva glede laserskih žarkov (LSFZ)", je zračni prostor zunaj in ne nujno blizu LFFZ in LCFZ, kjer je sevanje omejeno do ravni, ko je malo verjetno, da bi povzročilo zaslepitev od bliska ali efekta poznejše predočitve.
59.
"Zanesljivost svetlobnega sistema" je verjetnost, da bo celotni sistem napeljave deloval v okviru dopustnih odstopanj in da bo operativno uporaben.
60.
"Manevrska površina" je del letališča brez ploščadi, ki se uporablja za vzletanje, za pristajanje in za vožnjo zrakoplovov po tleh.
61.
"Označevalnik" je predmet za označevanje ovir ali oris meja, postavljen nad ravnjo tal.
62.
"Oznaka" je znak ali skupina znakov za posredovanje letalskih sporočil, ki je na površini območja gibanja zrakoplovov.
63.
"Območje gibanja zrakoplovov" je tisti del letališča, ki se uporablja za vzletanje, pristajanje in vožnjo zrakoplovov po tleh. Sestavljajo ga manevrska površina in ploščad oziroma ploščadi.
64.
"Bližnje vzporedne steze" so vzletno-pristajalne steze, ki se ne sekajo in katerih podaljški srednje črte imajo konvergentni oziroma divergentni kot 15° ali manj.
65.
"Neinstrumentalna vzletno-pristajalna steza" je vzletno-pristajalna steza, namenjena za pristajanje zrakoplova po postopkih vizualnega prileta.
66.
"Normalna cona leta (NFZ)" je zračni prostor, ki ni LFFZ, LCFZ ali LSFZ, pa mora biti zaščiten pred laserskimi sevanji, ki bi lahko povzročila biološko poškodbo oči.
67.
"Ovira" so vsi pritrjeni predmeti (bodisi začasno ali stalno) in premični predmeti ali njihovi deli, ki so na območju, namenjenem za gibanje zrakoplovov po površini, ali prebadajo definirane ravnine, namenjene varovanju zrakoplovov v letu.
68.
"Območje brez ovir (OFZ)" je zračni prostor nad notranjo priletno ravnino, notranjo ravnino prehoda in ravnino zaustavljenega pristanka in tisti del stripa, ki ga te ravnine omejujejo, kjer ni nobenih pritrjenih ovir, razen lahkih in slabo pritrjenih objektov in naprav, potrebnih za navigacijo.
69.
"Klasifikacijska številka tlakovane površine (PCN)" je številka, ki izraža nosilnost tlakovane površine pri neomejenih operacijah.
70.
"Ortometrična višina" je višina točke glede na geoid, večinoma navedena kot višina od srednje morske gladine.
71.
"Glavna vzletno-pristajalna steza" je vzletno-pristajalna steza, ki se v primerjavi z drugo prednostno uporablja vedno, ko razmere to dopuščajo. Na letališču je lahko več glavnih stez.
72.
"Zaščitena cona leta" je posebno določen zračni prostor za zmanjšanje nevarnih učinkov laserskega sevanja.
73.
"Cesta" je določena cestna površina na manevrskem območju, namenjena za izključno rabo za vozila.
74.
"Položaj čakanja na cesti" je označen položaj, kjer se lahko od vozil zahteva, da se ustavijo in čakajo.
75.
"Vzletno-pristajalna steza" je točno določeno pravokotno območje kopenskega letališča, ki je urejeno za pristajanje in vzletanje zrakoplovov.
76.
"Varnostno območje konca steze (RESA)" je simetrično območje okoli podaljšane srednje črte vzletno-pristajalne steze, ki leži tik ob koncu stripa, namenjeno za zmanjševanje nevarnosti za nastanek škode na letalu, katerega pristanek na stezi je prezgoden ali predolg.
77.
"Zaščitne luči vzletno-pristajalne steze" so svetlobni sistem, ki opozarja pilote oziroma voznike vozil, da bodo vstopili na aktivno vzletno-pristajalno stezo.
78.
"Položaj čakanja pred vzletno-pristajalno stezo" je označen položaj, namenjen zaščiti vzletno-pristajalne steze, določene omejitvene ravnine ali ILS/MLS kritične/občutljive cone, kjer se zrakoplovi in vozila morajo ustaviti in čakati, razen če je letališka kontrola zračnega prometa dala drugačna navodila.
79.
"Osnova vzletno-pristajalne steze" (v nadaljnjem besedilu: strip) je točno določeno območje, ki zajema vzletno-pristajalno stezo in pot ustavljanja, če ta obstaja, in je namenjeno za:
-
zmanjševanje nevarnosti za nastanek škode na zrakoplovu, ki zleti s steze;
-
varovanje zrakoplova, ki jo preleti pri vzletu ali pristanku.
80.
"Obračališče" je določena površina na kopenskem letališču tik ob vzletno-pristajalni stezi, namenjena lažjemu obratu zrakoplova za 180°.
81.
"Vidno območje vzletno-pristajalne steze (RVR)" je oddaljenost, pri kateri pilot zrakoplova na srednji črti vzletno-pristajalne steze vidi površinske oznake na stezi ali luči, ki označujejo stezo ali njeno srednjo črto.
82.
"Ločene vzporedne operacije" so hkratne operacije na vzporednih ali bližnjih vzporednih instrumentalnih vzletno-pristajalnih stezah, ko se ena steza uporablja izključno za pristajanje in druga izključno za vzletanje.
83.
"Bankina" je območje ob robu tlakovane površine, ki je pripravljena tako, da omogoča prehod med tlakovano površino in sosednjo površino.
84.
"Signal" je znak s stalnim ali spremenljivim sporočilom.
85.
"Signal s stalnim sporočilom" je signal, ki predstavlja samo eno sporočilo.
86.
"Signal s spremenljivim sporočilom" je signal, zmožen predstavljati različna vnaprej določena sporočila.
87.
"Signalno območje" je območje na letališču, ki se uporablja za prikazovanje signalov.
88.
"Plundra" je z vodo nasičen sneg, ki se s ploskimi udarci ob tla razpljuska naokrog, s specifično težo od 0,5 do 0,8.
89.
"Sneg" (na tleh) je suha, mokra in steptana oblika snega.
90.
"Suhi sneg" je sneg, ki ga lahko razpihamo, kadar je rahel, in če ga v roki stisnemo, razpade, takoj ko popustimo; specifična teža: manj kakor 0,35.
91.
"Mokri sneg" je sneg, ki ostane skupaj, če ga v roki stisnemo, in tvori kepo; specifična teža: od 0,35 do manj kakor 0,5.
92.
"Steptani sneg" je sneg, stisnjen v trdno maso, ki se upira nadaljnjemu stiskanju in ostane skupaj; če se dvigne od tal, razpade v kepe; specifična teža: 0,5 in več.
93.
"Deklinacija postaje" je razlika med nultim radianom VOR in geografskim severom, ki je bila določena v času umerjanja VOR postaje.
94.
"Pot ustavljanja" je točno določeno pravokotno območje na tleh na koncu razpoložljive dolžine steze za vzletni zalet, pripravljeno kot primerno območje, kjer se zrakoplov lahko ustavi ob morebitni odpovedi vzleta.
95.
"Čas preklopa" (luči) je čas, potreben trenutni jakosti luči, merjeni v dani smeri, da pade za 50 odstotkov in zopet zraste do 50 odstotkov med preklopom izvira napajanja, ko so bile luči nastavljene na 25 odstotkov jakosti ali več.
96.
"Vzletna steza" je steza, namenjena samo za vzletanje.
97.
"Vozna steza" je točno določena pot na kopenskem letališču, namenjena za vožnjo zrakoplovov po letaliških manevrskih površinah, in povezuje en del letališča z drugim.
98.
"Vozna steza do parkirnega položaja" je del ploščadi, ki je označen kot vozna steza in omogoča dostop samo do parkirnih položajev za zrakoplove.
99.
"Vozna steza na ploščadi" je del sistema voznih steza na ploščadi, ki se uporablja kot prehod prek ploščadi.
100.
"Vozna steza za hitri izhod" je vozna steza, v ostrem kotu priključena na vzletno-pristajalno stezo, ki pristajajočim letalom omogoča, da z nje zavijejo pri večjih hitrostih, kakor jih je mogoče doseči na drugih izhodnih voznih stezah, in s tem zmanjšajo čas zasedenosti pristajalne steze.
101.
"Križišče voznih stez" je križišče dveh ali več voznih steza.
102.
"Osnova vozne steze" je območje, ki zajema vozno stezo in je namenjeno varovanju zrakoplova med izvajanjem operacij na vozni stezi in zmanjševanju nevarnosti za nastanek škode na zrakoplovu, če bi po nesreči zletel z vozne steze.
103.
"Prag" je začetek tistega dela vzletno-pristajalne steze, ki se uporablja za pristajanje.
104.
"Cona dotika" je del vzletno-pristajalne steze na določeni oddaljenosti od praga, kjer naj bi se pristajajoče letalo prvič dotaknilo pristajalne steze.
105.
"Faktor uporabnosti" je odstotek časa, ko uporaba vzletno-pristajalne steze ali sistema vzletno-pristajalnih steza ni omejena zaradi komponente bočnega vetra.
106.
"Natančnost" je stopnja skladnosti med ocenjeno ali izmerjeno vrednostjo in resnično vrednostjo.
107.
"Koledar" je diskretni (točkovni) časovni referenčni sistem, ki zagotavlja temelj za določanje časovnega položaja s časovno enoto enega dne (ISO 19108*).
(2)
Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določa Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo).
4. člen
(referenčna koda)
(1)
Referenčna koda letališča – kodna številka in črka, ki je izbrana za načrtovanje letališča, se mora določiti v skladu z lastnostmi letal, ki jim je letališče namenjeno. Številke in črke referenčne kode letališča imajo pomen, kakor je zanje določeno v preglednici 1-1.
(2)
Kodna številka za prvi kodni element mora biti določena v skladu s prvim stolpcem iz preglednice 1-1 tako, da se izbere kodna številka, ki ustreza največji vrednosti referenčne dolžine terena za letalo, kateremu je vzletno-pristajalna steza namenjena.
(3)
Kodna črka za drugi kodni element mora biti določena v skladu s tretjim stolpcem iz preglednice 1-1 tako, da se izbere kodna črka, ki ustreza največjemu razponu kril ali največjemu zunanjemu razponu glavnega podvozja, odvisno od tega, kateri od njiju daje zahtevnejšo kodno črko letal, katerim je letališče namenjeno.
+-----------------------+--------------------------------------+ | 1. kodni element | 2. kodni element | +--------+--------------+-------+------------+-----------------+ | Kodna | Referenčna | Kodna |Razpon kril | Zunanji razpon | |številka| dolžina | črka | (4) | koles glavnega | | (1) | terena | (3) | | podvozja(a) | | | za letalo | | | (5) | | | (2) | | | | +--------+--------------+-------+------------+-----------------+ | 1 | Manj kakor | A | Do manj | Do manj kakor | | | 800 m | | kakor 15 m | 4,5 m | +--------+--------------+-------+------------+-----------------+ | 2 | Od 800 m do | B | Od 15 m do | Od 4,5 m do manj| | | manj kakor | | manj kakor | kakor 6 m | | | 1200 m | | 24 m | | +--------+--------------+-------+------------+-----------------+ | 3 | Od 1200 m do | C | Od 24 m do | Od 6 m do manj | | | manj kakor | | manj kakor | kakor 9 m | | | 1800 m | | 36 m | | +--------+--------------+-------+------------+-----------------+ | 4 |1800 m in več | D | Od 36 m do | Od 9 m do manj | | | | | manj kakor | kakor 14 m | | | | | 52 m | | | | |-------+------------+-----------------+ | | | E | Od 52 m do | Od 9 m do manj | | | | | manj kakor | kakor 14 m | | | | | 65 m | | | | |-------+------------+-----------------+ | | | F | Od 65 m do | Od 14 m do manj | | | | | manj kakor | kakor 16 m | | | | | 80 m | | +--------------------------------------------------------------+ |a – Razdalja med zunanjimi robovi koles glavnega podvozja. | +--------------------------------------------------------------+
Preglednica 1-1
Referenčne kode letališča
II. PODATKI O LETALIŠČU
5. člen
(aeronavtični podatki)
(1)
Določitev in predstavitev aeronavtičnih podatkov v zvezi z letališčem morata biti v skladu z določili o integriteti podatkov, ki so določeni v preglednicah od 1 do 5 v Dodatku 5 k Zvezku I Priloge 14 k Čikaški konvenciji, ob upoštevanju vzpostavljenih postopkov sistema kakovosti. Natančnost aeronavtičnih podatkov temelji na 95-odstotni stopnji zaupanja. Tako so opredeljene tri vrste položajnih podatkov: izmerjene točke (npr. prag steze), izračunane točke (matematični izračun z uporabo znanega položaja izmerjenih točk) in definirane točke (npr. meja zračnega prostora).
(2)
Integriteta podatkov mora biti vzdrževana skozi celoten podatkovni proces – od izmere/izvora do končnega uporabnika. Določila o integriteti podatkov temeljijo na potencialnem riziku kot rezultatu popačenih podatkov in na načinu uporabe teh podatkov. Posledica je, da se podatki delijo v tri skupine:
a)
kritični podatki, raven integritete 1 x 10(na -8): obstaja velika verjetnost, da bo zaradi uporabe popačenih podatkov let zrakoplova ogrožen in da se lahko zgodi nesreča;
b)
pomembni podatki, raven integritete 1 x 10(na -5): obstaja majhna verjetnost, da bo zaradi uporabe popačenih podatkov let zrakoplova ogrožen in da se lahko zgodi nesreča;
c)
rutinski podatki, raven integritete 1x10(na -3): obstaja zelo majhna verjetnost, da bo zaradi uporabe popačenih podatkov let zrakoplova ogrožen in da se lahko zgodi nesreča.
(3)
Pri določitvi geografskih koordinat, ki kažejo zemljepisno širino in dolžino, se morajo upoštevati geodetski referenčni podatki Svetovnega geodetskega sistema 1984 (v nadaljnjem besedilu: WGS-84).
6. člen
(zaščita aeronavtičnih podatkov)
Zaščita aeronavtičnih podatkov v elektronski obliki mora biti med shranjevanjem in prenosom v celoti nadzorovana s cikličnim redundančnim pregledom (CRC). Za dosego potrebne ravni integritete podatkov za kritične aeronavtične podatke se mora uporabljati 32-bitni, za bistvene aeronavtične podatke 24-bitni in za rutinske aeronavtične podatke 16-bitni ciklični redundančni algoritem.
7. člen
(geografske koordinate)
(1)
Geografske koordinate, ki označujejo geografsko širino in dolžino, morajo biti izmerjene in posredovane v službo letalskih informacij v skladu z zahtevami WGS-84. Koordinate, ki so preračunane v WGS-84 koordinate po matematičnih metodah in ki ne dosegajo natančnosti, opisane v Dodatku 5 k Zvezku I Priloge 14 k Čikaški konvenciji, morajo biti posebej označene.
(2)
Razred natančnosti izmere podatkov na terenu mora zagotavljati, da so navigacijski podatki za vse faze leta znotraj največjih odklonov glede na primeren referenčni okvir, kakor je določeno v Dodatku 5 k Zvezku I Priloge 14 k Čikaški konvenciji.
(3)
Poleg višine posameznih izmerjenih zemeljskih položajev na letališčih, ki so navedeni v Dodatku 5 k Zvezku I Priloge 14 k Čikaški konvenciji, je treba ugotoviti, zapisati in posredovati službi letalskih informacij tudi geoidno ondulacijo (glede na WGS-84 elipsoid).
8. člen
(referenčna točka letališča)
(1)
Za vsako letališče je treba določiti referenčno točko.
(2)
Referenčno točko letališča je treba določiti blizu prvotnega ali načrtovanega geometričnega središča letališča in tam mora praviloma tudi ostati.
(3)
Položaj referenčne točke letališča se izmeri v stopinjah, minutah in sekundah.
9. člen
(nadmorska višina letališča in vzletno-pristajalne steze)
(1)
Za vsako letališče je treba izmeriti nadmorsko višino in geoidno valovitost referenčnega položaja letališča s polmetrsko natančnostjo ali natančnostjo enega čevlja in izmerjene podatke posredovati službi letalskih informacij.
(2)
Za javna letališča, opremljena za neprecizni prilet, je treba določiti nadmorsko višino in geoidno valovitost vsakega praga, nadmorsko višino konca vzletno-pristajalne steze in vsako pomembno visoko ali nizko vmesno točko vzdolž vzletno-pristajalne steze s polmetrsko natančnostjo.
(3)
Za javna letališča, opremljena za precizni prilet, je treba določiti v metrih nadmorsko višino in geoidno valovitost vsakega praga, nadmorsko višino konca vzletno-pristajalne steze in najvišjo nadmorsko višino cone dotika s četrtmetrsko natančnostjo.
(4)
Geoidna valovitost mora biti izmerjena v skladu z WGS-84.
10. člen
(referenčna temperatura letališča)
Referenčno temperaturo letališča je treba določiti v stopinjah Celzija. Referenčna temperatura letališča je mesečno povprečje najvišjih dnevnih temperatur za najbolj vroč mesec v letu (najbolj vroč mesec v letu je tisti, ki ima najvišjo mesečno povprečno temperaturo). Pri tem je treba uporabiti večletno povprečje.
11. člen
(dimenzije letališča)
Za vsako letališče je treba izmeriti ali navesti naslednje podatke:
a)
vzletno-pristajalna steza – dejanska smer z natančnostjo stotine stopinje, številko poimenovanja, dolžina, širina, lokacija prestavljenega praga steze, zaokroženo na polni meter, nagib, vrsta zgornjega ustroja, vrsta vzletno-pristajalne steze, pri vzletno-pristajalni stezi za natančni prilet kategorije I pa območje brez ovir, če to obstaja;
b)
strip, vzletno-pristajalna steza, varnostno območje in poti ustavljanja – dolžina in širina, zaokroženo na polni meter;
c)
vozna steza – poimenovanje, širina in vrsta zgornjega ustroja;
d)
ploščad – vrsta zgornjega ustroja, postajališča za zrakoplove;
e)
meje letališke kontrole zračnega prometa;
f)
čistina – dolžina, profil;
g)
vizualna sredstva za postopke prileta, označitev in osvetlitev vzletno-pristajalnih in voznih steza in ploščadi, druga vizualna sredstva za vodenje in nadzor na voznih stezah in ploščadih, vključno s položaji čakanja in prečkami ustavljanja, ter lokacija in vrsta sistemov vizualnega vodenja letala do parkirnega mesta;
h)
lokacija vseh točk na letališču za preverjanje signala VOR in frekvenca VOR;
i)
lokacija in poimenovanje standardnih voznih steza;
j)
oddaljenost, zaokroženo na polni meter, oddajnika smeri prileta in oddajnika za drsno pot (ILS) ali azimutne in višinske antene mikrovalovnega pristajalnega sistema (MLS) od roba pripadajoče vzletno-pristajalne steze. Vsi navedeni podatki morajo biti posredovani službi letalski informacij in objavljeni tako, kakor je običajno v zračnem prometu.
12. člen
(nosilnost tlakovanih površin)
(1)
Nosilnost tlakovane površine, namenjene zrakoplovom, ki imajo na ploščadi maso, večjo od 5700 kg, se določi po metodi klasifikacijske številke zrakoplova – klasifikacijske številke tlakovane površine (ACN-PCN) ob navedbi vseh naslednjih podatkov:
a)
klasifikacijska številka tlakovane površine (PCN);
b)
vrsta tlakovane površine za določitev ACN-PCN;
c)
podskupine trdnosti;
d)
najvišja dovoljena kategorija pritiska v zračnici ali največja dovoljena vrednost pritiska v zračnici;
e)
metoda vrednotenja. Navedena klasifikacijska številka tlakovane površine (PCN) mora izražati, da zrakoplov s klasifikacijsko številko (ACN), ki je enaka ali manjša od navedene PCN, lahko izvaja operacije na tlakovani površini ob upoštevanju vseh omejitev glede pritiska v zračnicah ali skupne mase določenega tipa zrakoplova.
(2)
Nosilnosti tlakovane površine, namenjene zrakoplovom z maso na ploščadi, enako ali manjšo od 5700 kg, se prikažejo z naslednjima podatkoma:
a)
največja dovoljena masa letala;
b)
največji dovoljeni pritisk v zračnicah.
13. člen
(sporočanje podatkov o nosilnosti tlakovane površine)
Pri sporočanju podatkov o vrsti tlakovane površine, ki so potrebni za določanje ACN-PCN, o podskupini trdnosti, o najvišji dovoljeni kategoriji pritiska v zračnici in o metodi vrednotenja, je treba uporabljati naslednje kode:
+-----+-------------------------------------------+------------+ | a) |Vrsta tlakovane površine za določitev ACN- | Koda | | |PCN | | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Toga tlakovana površina | R | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Prožna tlakovana površina | F | +--------------------------------------------------------------+ | | +-----+-------------------------------------------+------------+ | b) |Podskupina trdnosti | Koda | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Velika trdnost: označena s K =150 MN/m3, ki| A | | |zajema vse vrednosti K, višje od 120 MN/m3 | | | |za toge tlakovane površine, in s CBR = 15, | | | |to pa pomeni za prožne tlakovane površine | | | |vse vrednosti v CBR, višje od 13. | | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Srednja trdnost: označena s K = 80 MN/m3, | B | | |ki zajema vrednosti K od 60 do 120 MN/m3 za| | | |toge tlakovane površine, in s CBR = 10, to | | | |pa pomeni za prožne tlakovane površine | | | |vrednosti v CBR od 8 do 13. | | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Majhna trdnost: označena s K = 40 MN/m3, ki| C | | |zajema vrednosti K med 25 in 60 MN/m3 za | | | |toge tlakovane površine, in s CBR = 6, to | | | |pa pomeni za prožne tlakovane površine | | | |vrednosti v CBR od 4 do 8. | | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Izredno majhna trdnost: označena s K = 20 | D | | |MN/m3, ki zajema vse vrednosti K, nižje od | | | |25MN/m3 za toge tlakovane površine, in s | | | |CBR = 3, to pa pomeni za prožne tlakovane | | | |površine vse vrednosti v CBR, nižje od 4. | | +--------------------------------------------------------------+ | | +-----+-------------------------------------------+------------+ | c) |Najvišja dovoljena kategorija pritiska v | Koda | | |zračnicah | | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Visoka: brez omejitve pritiska | W | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Srednja: pritisk omejen na 1,50 MPa | X | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Nizka: pritisk omejen na 1,00 MPa | Y | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Zelo nizka: pritisk omejen na 0,50 MPa | Z | +--------------------------------------------------------------+ | | +-----+-------------------------------------------+------------+ | d) |Metoda vrednotenja | Koda | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Tehnično vrednotenje: pomeni osebno | T | | |raziskavo o lastnostih tlakovane površine | | | |in uporabo tehnologije za ugotavljanje | | | |vedenja tlakovane površine. | | +-----+-------------------------------------------+------------+ | |Uporaba izkušenj o zrakoplovu: pomeni | U | | |izkušnje za neki tip in težo zrakoplova, ki| | | |je bil zadovoljivo podprt za čase redne | | | |uporabe. | | +-----+-------------------------------------------+------------+
14. člen
(lokacija za preverjanje nastavitve višinomera pred letom)
(1)
Na vsakem letališču je treba določiti eno ali več lokacij na ploščadi za preverjanje nastavitve višinomera pred letom. Lahko se celotna ploščad uporablja kot zadovoljiva lokacija za preverjanje nastavitve višinomera.
(2)
Nadmorska višina lokacije za preverjanje nastavitve višinomera pred letom mora biti izražena kot povprečna nadmorska višina območja, kjer je ta lokacija, zaokrožena do najbližje vrednosti v metrih. Nadmorska višina kateregakoli dela lokacije za preverjanje nastavitve višinomera pred letom mora biti v mejah 3 m povprečne nadmorske višine te lokacije.
15. člen
(deklarirane razdalje)
(1)
Za vzletno-pristajalno stezo, ki je namenjena uporabi v komercialnem letalskem prometu, je treba izračunati naslednje razdalje:
a)
razpoložljivo dolžino steze za vzletni zalet (TORA);
b)
razpoložljivo dolžino za vzlet (TODA);
c)
razpoložljivo dolžino vzletnega zaleta in poti ustavljanja (ASDA);
d)
razpoložljivo dolžino steze za pristajanje (LDA).
(2)
Navodila za izračun deklariranih razdalj so navedena v Prilogi A k Zvezku I Priloge 14 k Čikaški konvenciji.
16. člen
(podatki o stanju na območju gibanja zrakoplovov in o operativnem stanju naprav in opreme)
(1)
Podatke o stanju na območju gibanja zrakoplovov in o operativnem stanju z njim povezanih naprav in opreme je treba posredovati ustrezni službi letalskih informacij. Podatki morajo biti sproti dopolnjeni, vsako spremembo stanja pa je treba nemudoma sporočiti.
(2)
Treba je spremljati stanje na območju gibanja zrakoplovov in operativno stanje z njim povezanih naprav in poročati o vseh stvareh, ki so pomembne za operacije zrakoplova oziroma ki vplivajo na lastno zmogljivost zrakoplova, še posebno v zvezi z naslednjim:
a)
gradbena in vzdrževalna dela;
b)
poškodovane površine na vzletno-pristajalni stezi, na vozni stezi ali ploščadi;
c)
sneg, plundra ali led na vzletno-pristajalni stezi, na vozni stezi ali ploščadi;
d)
voda na vzletno-pristajalni stezi, na vozni stezi ali ploščadi;
e)
snežni nanosi ali zameti tik ob vzletno-pristajalni, na vozni stezi ali ploščadi;
f)
tekoče kemične snovi za preprečevanje zaledenitve ali odstranjevanje ledu na vzletno-pristajalni ali vozni stezi;
g)
druge trenutno obstoječe nevarnosti, vključno s parkiranimi zrakoplovi;
h)
napaka ali nepravilno delovanje enega dela ali vseh vizualnih sredstev na letališču;
i)
napaka na primarnem ali sekundarnem sistemu preskrbe z električno energijo.
17. člen
(odstranitev zrakoplova v okvari)
Uporabnikom letališča morajo biti dostopni podatki o možnosti odstranjevanja pokvarjenih zrakoplovov z območja gibanja zrakoplovov ali iz njegove neposredne bližine. Zmožnost za odstranjevanje pokvarjenih letal se izrazi z največjim tipom letala, za odstranitev katerega je letališče opremljeno.
18. člen
(reševanje in gašenje požara)
Letališče mora zagotoviti podatke glede ravni zaščite, ki jo zagotavlja letališče pri reševanju in gašenju požarov na zrakoplovih. Raven zaščite, ki je na letališču, se izrazi s kategorijo reševalne in gasilske službe v skladu s predpisi o reševalni in gasilski službi na letališču. Pomembne spremembe v ravni zaščite je treba sporočiti ustrezni službi letalskih informacij. Omenjena služba mora biti ustrezno obveščena tudi tedaj, ko so te spremembe odpravljene.
19. člen
(sistem indikacije strmine vizualnega prileta)
V zvezi s postavitvijo sistema vizualne indikacije kota prileta morajo biti na voljo naslednji podatki:
a)
poimenovanje ustrezne vzletno-pristajalne steze;
b)
vrsta sistema; za namestitev AT-VASIS, PAPI in APAPI mora biti navedeno, na kateri strani vzletno-pristajalne steze so postavljene luči;
c)
kjer os sistema ni vzporedna s srednjo črto vzletno-pristajalne steze, morata biti označena kot in smer premika, to je levo ali desno;
d)
nominalni kot(-i) priletne ravnine;
e)
najmanjša(-e) višina(-e) od oči pilota do praga vzletno-pristajalne steze na nastavljenem kotu prileta (ang.: on-slope).
III. FIZIČNE LASTNOSTI
1. Vzletno-pristajalne steze
20. člen
(število in smer vzletno-pristajalnih steza)
Število in smer vzletno-pristajalnih stez na letališču mora biti taka, da faktor uporabnosti letališča za letala, ki jim je letališče namenjeno, ne znaša manj kakor 95 odstotkov.
21. člen
(izbira največjih dovoljenih komponent bočnega vetra)
Pri uporabi določb prejšnjega člena se upošteva, da so letala ovirana pri pristajanju ali vzletanju, kadar komponenta bočnega vetra v normalnih okoliščinah presega:
-
37 km/h (20 vozlov) pri letalih z referenčno dolžino terena za letalo 1500 m ali več oziroma 24 km/h (13 vozlov), kadar je zaviranje na vzletno-pristajalni stezi zaradi nezadostnega vzdolžnega tornega koeficienta slabo;
-
24 km/h (13 vozlov) za letala z referenčno dolžino terena za letalo 1200 m ali več, a manj kakor 1500 m;
-
19 km/h (10 vozlov) za letala z referenčno dolžino terena za letalo manj kakor 1200 m.
22. člen
(podatki, ki se uporabljajo)
Izbor podatkov, ki se uporabljajo pri izračunu faktorja uporabnosti, temelji na zanesljivi statistiki o porazdelitvi vetra. Zajema najmanj petletno časovno obdobje. Potrebni podatki o opazovanjih se zbirajo vsaj osemkrat na dan v enakih časovnih presledkih.
23. člen
(določitev lokacije praga)
(1)
Prag se nahaja na skrajnem koncu vzletno-pristajalne steze, razen če operativne ocene opravičijo izbiro druge lokacije.
(2)
Kadar je treba prag stalno ali začasno prestaviti z njegove običajne lokacije, se upoštevajo različni dejavniki, ki vplivajo na lokacijo praga. Kjer je prestavitev praga posledica neuporabnega stanja vzletno-pristajalne steze, se mora med neuporabnim območjem in prestavljenim pragom zagotoviti najmanj 60 m dolgo ravno območje brez ovir. Poskrbeti je treba tudi za dodatno razdaljo, da bi ustrezno zadostili pogojem za varno območje konca steze.
24. člen
(dolžina glavne vzletno-pristajalne steze)
Dejanska dolžina glavne vzletno-pristajalne steze mora izpolnjevati operativne zahteve letal, katerim je namenjena, in ne sme biti krajša od najdaljše dolžine, določene z upoštevanjem popravkov za lokalne razmere, v katerih potekajo operacije, in zmogljivostnih lastnosti zadevnih letal. Pri določanju dolžine glavne vzletno-pristajalne steze je treba upoštevati zahteve za vzletanje in pristajanje v obeh smereh steze. Lokalne razmere, ki jih je treba upoštevati, so: nadmorska višina letališča, temperatura, nagib steze, vlažnost in lastnosti zgornjega ustroja vzletno-pristajalne steze.
25. člen
(dolžina sekundarne vzletno-pristajalne steze)
Dolžina sekundarne steze se določi podobno kakor dolžina glavne steze, z razliko, da mora ta steza ustrezati samo tistim letalom, ki poleg uporabe druge ali drugih steza zahtevajo tudi uporabo sekundarne steze, da se doseže faktor uporabnosti najmanj 95 odstotkov.
26. člen
(vzletno-pristajalna steza s potjo ustavljanja ali čistino)
Kjer je vzletno-pristajalna steza združena s potjo ustavljanja ali čistino, šteje za zadovoljivo dolžino vzletno-pristajalne steze dejanska dolžina, ki je krajša od dolžine iz 24. člena oziroma 25. člena tega pravilnika, vendar mora biti v tem primeru katerakoli kombinacija vzletno-pristajalne steze, poti ustavljanja in čistine v skladu z operativnimi zahtevami za vzlete in pristanke letal, katerim je steza namenjena.
27. člen
(širina vzletno-pristajalne steze)
Vzletno-pristajalna steza ne sme biti ožja od ustrezne velikosti, določene v naslednji preglednici:
--------------------------------------------------------------
Kodna Kodna črka
številka ---------------------------------------------------
A B C D E F
----------+---------------------------------------------------
1(a) | 18 m 18 m 23 m – – –
2(a) | 23 m 23 m 30 m – – –
3 | 30 m 30 m 30 m 45 m – –
4 | – – 45 m 45 m 45 m 60 m
----------+---------------------------------------------------
a – Steza za precizni prilet s kodno številko 1 ali 2 ne sme
biti ožja od 30 m.
--------------------------------------------------------------28. člen
(najmanjša razdalja med vzporednimi vzletno-pristajalnimi stezami)
(1)
Kjer se bodo hkrati uporabljale vzporedne neinstrumentalne vzletno-pristajalne steze, je najmanjša razdalja med njihovimi srednjimi črtami:
-
210 m, kjer sta višji kodni številki 3 in 4;
-
150 m, kjer je višja kodna številka 2;
-
120 m, kjer je višja kodna številka 1.
(2)
Kjer se vzporedne instrumentalne vzletno-pristajalne steze uporabljajo sočasno, je najmanjša razdalja med njihovimi srednjimi črtami:
-
1035 m za neodvisne vzporedne prilete;
-
915 m za odvisne vzporedne prilete;
-
760 m za neodvisne vzporedne odlete;
-
760 m za ločene vzporedne operacije; razen za ločene vzporedne operacije se lahko določena najmanjša razdalja:
a)
zmanjša za 30 m na vsakih 150 m zamika pristajalne steze proti prihajajočemu zrakoplovu na najmanj 300 m;
b)
poveča za 30 m na vsakih 150 m zamika pristajalne steze od prihajajočega zrakoplova.
29. člen
(vzdolžni nagibi na vzletno-pristajalni stezi)
(1)
Nagib, izračunan z deljenjem razlike med najvišjo in najnižjo točko vzdolž srednje črte vzletno-pristajalne steze z dolžino vzletno-pristajalne steze, ne sme presegati:
-
1 odstotka pri kodnih številkah 3 in 4;
-
2 odstotkov pri kodni številki 1 in 2.
(2)
Na nobenem delu steze nagib ne sme presegati:
-
1,25 odstotka pri kodni številki 4, razen za prvo in za zadnjo četrtino vzletno-pristajalne steze, kjer vzdolžni nagib ne sme presegati 0,8 odstotka;
-
1,5 odstotka pri kodni številki 3, razen za prvo in za zadnjo četrtino vzletno-pristajalne steze za natančni prilet kategorij II in III, kjer vzdolžni nagib ne sme presegati 0,8 odstotka;
-
2 odstotkov pri kodnih številkah 1 in 2.
30. člen
(spremembe vzdolžnega nagiba)
(1)
Sprememba nagiba med dvema zaporednima nagiboma ne sme presegati:
-
1,5 odstotka pri kodnih številkah 3 in 4;
-
2 odstotkov pri kodnih številkah 1 in 2.
(2)
Prehod iz enega nagiba v drugega se izpelje v obliki zavoja, stopnja spremembe pa ne sme presegati:
-
0,1 odstotka na 30 m (najmanjši polmer zavoja 30 000 m) pri kodni številki 4;
-
0,2 odstotka na 30 m (najmanjši polmer zavoja 15 000 m) pri kodni številki 3;
-
0,4 odstotka za 30 m (najmanjši polmer zavoja 7500 m) pri kodnih številkah 1 in 2.
31. člen
(vidna razdalja)
Kjer se spremembam nagiba ni mogoče izogniti, morajo biti spremembe nagiba takšne, da je neovirana vidna razdalja od:
-
katerekoli točke 3 m nad vzletno-pristajalno stezo do vseh drugih točk 3 m nad stezo v razdalji najmanj polovice dolžine vzletno-pristajalne steze pri kodnih črkah C, D, E in F;
-
katerekoli točke 2 m nad vzletno-pristajalno stezo do vseh drugih točk 2 m nad stezo v razdalji najmanj polovice dolžine vzletno-pristajalne steze pri kodni črki B;
-
katerekoli točke 1,5 m nad vzletno-pristajalno stezo do vseh drugih točk 1,5 m nad vzletno-pristajalno stezo v razdalji najmanj polovice dolžine vzletno-pristajalne steze pri kodni črki A.
32. člen
(razdalja med spremembami nagiba)
Razdalja med točkama, kjer se dve zaporedni krivulji sekata, ne sme biti manjša od:
a)
vsote absolutnih številčnih vrednosti odgovarjajočih sprememb nagiba, pomnožene z ustrezno vrednostjo, kakor sledi:
-
30 000 m pri kodni številki 4;
-
15 000 m pri kodni številki 3;
-
5000 m pri kodnih številkah 1 in 2;
b)
45 m. Vzame se večja vrednost.
33. člen
(prečni nagibi na vzletno-pristajalni stezi)
(1)
Za zagotavljanje čim hitrejše drenaže mora biti prečni nagib vzletno-pristajalne steze:
-
od 1 do 1,5-odstoten pri kodnih črkah C, D, E in F;
-
od 1 do 2-odstoten pri kodnih črkah A in B; razen na križišču vzletno-pristajalnih ali voznih steza.
(2)
Prečni nagib na obeh straneh srednje črte mora biti simetričen in po vsej dolžini vzletno-pristajalne steze v glavnem enak, razen na križišču z drugo vzletno-pristajalno ali vozno stezo.
34. člen
(čvrstost vzletno-pristajalne steze)
Vzletno-pristajalna steza mora imeti takšne lastnosti, da zdrži letalski promet, za katerega je predvidena.
35. člen
(zgornji ustroj vzletno-pristajalne steze)
Zgornji ustroj vzletno-pristajalne steze mora biti izdelan brez nepravilnosti, ki bi vplivale na izgubo tornih lastnosti ali bi kako drugače negativno vplivale na vzletanje in pristajanje letal. Zgornji ustroj vzletno-pristajalne steze mora biti tako izdelan, da zagotavlja dobre torne lastnosti tudi tedaj, kadar je steza mokra. Merjenje koeficienta trenja na novi vzletno-pristajalni stezi ali obnovljenem gornjem ustroju se izvaja z opremo, ki omogoča kontinuirano merjenje trenja z možnostjo samodejnega namakanja.
2. Bankina vzletno-pristajalne steze
36. člen
(splošno)
Bankina mora biti zagotovljena za vzletno-pristajalne steze kodne črke D in E, katerih širina je manjša od 60 m. Bankina mora biti tudi zagotovljena za vzletno-pristajalne steze kodne črke F.
37. člen
(širina bankine)
Bankina se mora razprostirati simetrično na vsaki strani vzletno-pristajalne steze tako, da celotna širina steze in bankine ni manjša od:
-
60 m za vzletno-pristajalne steze kodnih črk D in E;
-
75 m za vzletno-pristajalne steze kodne črke F.
38. člen
(nagibi bankine)
Površina bankine, ki meji na vzletno-pristajalno stezo, mora biti poravnana s stezo in njegov prečni nagib ne sme presegati 2,5 odstotka.
39. člen
(čvrstost bankine)
Bankina vzletno-pristajalne steze mora biti tako pripravljena oziroma zgrajena, da zdrži letalo, ki zleti s steze, ne da bi to povzročilo konstrukcijske poškodbe na letalu. Bankina mora tudi zdržati pomožna letališka vozila, ki na njej izvajajo določena dela.
3. Obračališče
40. člen
(splošno)
Ob koncu vzletno-pristajalne steze kodnih črk D, E in F, pri kateri vozna steza ni zgrajena do konca, se mora zgraditi obračališče, ki zagotavlja lažji obrat zrakoplova za 180° (glej skico 3-1).
&fbco;binary entityId="99e23a19-464f-46c7-aa0c-2a32eda7192b" type="gif"&fbcc;
41. člen
(dimenzije)
Razdalja med katerimkoli kolesom podvozja letala in roba obračališča, ko se letalo, za katero je dimenzionirano obračališče, giblje po oznakah obračališča, ne sme biti manjša od vrednosti, navedenih v razpredelnici:
----------------+---------------------------------------------
Kodna črka | Oddaljenost
----------------+---------------------------------------------
A | 1,5 m
----------------+---------------------------------------------
B | 2,25 m
----------------+---------------------------------------------
C |3 m, ko obračališče uporabljajo letala z bazo
| koles,
| manjšo od 18 m
|
| 4,5 m, ko obračališče uporabljajo letala z
| bazo koles,
| enako ali večjo od 18 m
----------------+---------------------------------------------
D | 4,5 m
----------------+---------------------------------------------
E | 4,5 m
----------------+---------------------------------------------
F | 4,5 m
----------------+---------------------------------------------
Pri tem baza koles pomeni oddaljenost nosnega podvozja od geometrijskega središča glavnega podvozja.
42. člen
(nagibi obračališča)
Vzdolžni in prečni nagibi obračališča morajo biti enaki kakor na delu vzletno-pristajalne steze, ob katerem je obračališče zgrajeno.
43. člen
(čvrstost obračališča)
Čvrstost obračališča mora biti enaka ali večja od čvrstosti vzletno-pristajalne steze.
44. člen
(površina obračališča)
Površina obračališča ne sme imeti nepravilnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na podvozju letala.
45. člen
(bankina obračališča)
(1)
Minimalna širina bankine obračališča mora biti takšna, da pokrije zunanji motor najzahtevnejšega letala.
(2)
Bankina obračališča mora biti tako pripravljena oziroma zgrajena, da zdrži občasne prehode letala, ne da bi to povzročilo konstrukcijske poškodbe na letalu. Bankina mora tudi zdržati pomožna letališka vozila, ki na njej izvajajo določena dela.
4. Strip
46. člen
(splošno)
Strip mora zajemati vzletno-pristajalno stezo in z njo povezano pot ustavljanja.
47. člen
(dolžina stripa)
Strip se začne pred pragom in konča za koncem vzletno-pristajalne steze ali poti ustavljanja v razdalji najmanj:
-
60 m pri kodnih številkah 2, 3 in 4;
-
60 m pri kodni številki 1 pri instrumentalni stezi;
-
30 m pri kodni številki 1 pri stezi za vizualni prilet.
48. člen
(širina stripa)
(1)
Strip, ki vključuje stezo za natančni prilet, se mora, kjer je to možno, bočno raztezati v razdalji najmanj:
-
150 m pri kodnih številkah 3 in 4;
-
75 m pri kodnih številkah 1 in 2; in to na vsaki strani srednje črte vzletno-pristajalne steze in podaljška srednje črte po vsej dolžini stripa.
(2)
Strip, ki vključuje stezo za nenatančni prilet, se mora bočno raztezati v razdalji najmanj:
-
150 m pri kodnih številkah 3 in 4;
-
75 m pri kodnih številkah 1 in 2; in to na vsaki strani srednje črte vzletno-pristajalne steze in podaljška srednje črte po vsej dolžini stripa.
(3)
Strip, ki vključuje stezo za vizualni prilet, se mora bočno raztezati na obeh straneh srednje črte vzletno-pristajalne steze in njenega podaljška po celotni dolžini stripa v razdalji najmanj:
-
75 m pri kodnih številkah 3 in 4;
-
40 m pri kodni številki 2;
-
30 m pri kodni številki 1.
49. člen
(objekti na stripu)
(1)
Vsak objekt, ki je na stripu in lahko ogrozi letala, se obravnava kot ovira in se mora odstraniti.
(2)
Na stripu niso dovoljeni nobeni stacionarni objekti, razen vizualnih sredstev, potrebnih za letalsko navigacijo, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve glede lomljivosti in se lahko namestijo:
a)
v razdalji 77,5 m od srednje črte vzletno-pristajalne steze za natančni prilet kategorij I, II in III pri kodni številki 4 in pri kodni črki F;
b)
v razdalji 60 m od srednje črte vzletno-pristajalne steze za natančni prilet kategorij I, II in III pri kodnih številkah 3 in 4;
c)
v razdalji 45 m od srednje črte vzletno-pristajalne steze za natančni prilet kategorije I pri kodnih številkah 1 in 2.
(3)
Med uporabo vzletno-pristajalne steze za vzletanje ali pristajanje na teh delih stripa niso dovoljeni nobeni premični predmeti.
50. člen
(ureditev stripov)
(1)
Del stripa instrumentalne vzletno-pristajalne steze, ki je v razdalji najmanj:
-
75 m pri kodnih številkah 3 in 4;
-
40 m pri kodnih številkah 1 in 2; in to od srednje črte vzletno-pristajalne steze in njenega podaljška, mora biti urejen za letala, ki jim je vzletno-pristajalna steza namenjena, če zletijo s steze.
(2)
Del stripa neinstrumentalne vzletno-pristajalne steze, ki je v razdalji najmanj:
-
75 m pri kodnih številkah 3 in 4;
-
40 m pri kodni številki 2;
-
30 m pri kodni številki 1; in to od srednje črte vzletno-pristajalne steze in njenega podaljška, mora biti urejen za letala, ki jim je vzletno-pristajalna steza namenjena, če zletijo s steze.
(3)
Površina tistega dela stripa, ki meji na vzletno-pristajalno stezo, na bankino ali pot ustavljanja, mora biti poravnana z vzletno-pristajalno stezo, z bankino ali potjo ustavljanja.
(4)
Da bi zavarovali letalo, ki pristaja, pred nevarnostjo izpostavljenega robu, mora biti del stripa, ki je najmanj 30 m pred pragom, ustrezno pripravljen proti morebitni eroziji, ki jo povzroča piš letalskih motorjev.
51. člen
(vzdolžni nagibi stripa)
Vzdolžni nagibi stripa ne smejo presegati:
-
1,5 odstotka pri kodni številki 4;
-
1,75 odstotka pri kodni številki 3;
-
2 odstotkov pri kodnih številkah 1 ali 2. Spremembe nagibov stripa morajo biti postopne.
52. člen
(prečni nagibi stripa)
Prečni nagibi stripa morajo biti takšni, da preprečujejo zbiranje vode na površini, vendar ne smejo presegati:
-
2,5 odstotka pri kodnih številkah 3 in 4;
-
3 odstotkov pri kodnih številkah 1 in 2; razen prve 3 m zunaj vzletno-pristajalne steze, bankine ali roba poti ustavljanja, kjer je zaradi boljše drenaže dovoljen negativni nagib do 5 odstotkov.
53. člen
(čvrstost stripa)
(1)
Del stripa instrumentalne vzletno-pristajalne steze, ki je v razdalji najmanj:
-
75 m pri kodnih številkah 3 in 4;
-
40 m pri kodni številki 1 in 2; in to od srednje črte vzletno-pristajalne steze in njenega podaljška, mora biti tako pripravljen oziroma zgrajen, da se čimbolj zmanjša nevarnost poškodbe letala, če zleti s steze.
(2)
Tisti del stripa neinstrumentalne vzletno-pristajalne steze, ki je v razdalji najmanj:
-
75 m pri kodnih številkah 3 in 4;
-
40 m pri kodni številki 2;
-
30 m pri kodni številki 1; in to od srednje črte vzletno-pristajalne steze in njenega podaljška, mora biti tako pripravljen oziroma zgrajen, da se čimbolj zmanjša nevarnost poškodbe letala, če zleti s steze.
5. Varnostno območje konca vzletno-pristajalne steze
54. člen
(splošno)
Varnostno območje konca vzletno-pristajalne steze se mora zagotoviti na obeh koncih stripa vzletno-pristajalne steze:
-
s kodnima številkama 3 in 4;
-
s kodnima številkama 1 in 2 pri instrumentalni vzletno-pristajalni stezi.
55. člen
(dimenzije varnostnega območja)
(1)
Varnostno območje konca vzletno-pristajalne steze se mora raztezati od konca stripa vzletno-pristajalne steze najmanj:
-
240 m pri kodnih številkah 3 in 4;
-
120 m pri kodnih številkah 1 in 2.
(2)
Širina varnostnega območja konca vzletno-pristajalne steze mora biti enaka širini stripa.
56. člen
(objekti na varnostnem območju konca vzletno-pristajalne steze)
(1)
Vsak objekt, ki je na varnostnem območju konca vzletno-pristajalne steze in lahko ogrozi letala, se obravnava kot ovira in se mora odstraniti.
(2)
Na varnostnem območju konca vzletno-pristajalne steze niso dovoljeni nobeni stacionarni objekti, razen navigacijskih in vizualnih sredstev, potrebnih za letalsko navigacijo, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve glede lomljivosti.
57. člen
(čiščenje in urejanje varnostnih območij konca vzletno-pristajalne steze)
Varnostno območje konca vzletno-pristajalne steze je čisto in zravnano območje brez ovir za primer, da je letalo, ki mu je steza namenjena, pri pristajanju prezgodnje (ang.: undershooting) ali predolgo (ang.: overrunning). Za površino tal na varnostnem območju konca vzletno-pristajalne steze se ne zahteva, da je pripravljena enako kakovostno kakor strip.
58. člen
(nagibi varnostnega območja konca vzletno-pristajalne steze)
Nagibi varnostnega območja konca vzletno-pristajalne steze morajo biti takšni, da noben del varnostnega območja konca vzletno-pristajalne steze ne sega do priletne ravnine ali ravnine za vzlet in vzpenjanje.
59. člen
(vzdolžni nagibi varnostnega območja konca vzletno-pristajalne steze)
Vzdolžni nagibi varnostnega območja konca vzletno-pristajalne steze ne smejo presegati 5-odstotnega negativnega nagiba. Spremembe vzdolžnega nagiba morajo biti čimbolj postopne.
60. člen
(prečni nagibi varnostnega območja konca vzletno-pristajalne steze)
Prečni nagibi varnostnega območja konca vzletno-pristajalne steze ne smejo presegati 5-odstotnega nagiba. Prehodi med različnimi nagibi morajo biti čimbolj postopni.
61. člen
(čvrstost varnostnega območja konca vzletno-pristajalne steze)
Varnostno območje konca vzletno-pristajalne steze mora biti pripravljeno oziroma zgrajeno tako, da zmanjšuje nevarnost za poškodbe letal, če so pri pristajanju prezgodnja ali predolga, in omogoča gibanje reševalnih in gasilskih vozil.
6. Čistina
62. člen
(lokacija in dimenzije čistine)
Čistina se začne na koncu razpoložljive dolžine steze za vzletni zalet. Dolžina čistine ne sme presegati polovice razpoložljive dolžine steze za vzletni zalet. Širina čistine mora biti najmanj 75 m na obeh straneh podaljška srednje črte vzletno-pristajalne steze.
63. člen
(nagib čistine)
Tla čistine ne smejo segati nad ravnino, ki ima 1,25-odstotni pozitivni nagib, spodnja meja te ravnine pa je vodoravna ravnina, ki:
a)
je pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi srednjo črto vzletno-pristajalne steze;
b)
teče skozi točko, ki je na srednji črti vzletno-pristajalne steze na koncu razpoložljive dolžine steze za vzletni zalet.
64. člen
(dovoljena odstopanja nagiba čistine)
(1)
Zaradi prečnih ali vzdolžnih nagibov vzletno-pristajalne steze, njene bankine ali stripa je lahko v prejšnjem členu določena spodnja meja ravnine čistine pod ustrezno nadmorsko višino vzletno-pristajalne steze, bankine ali stripa. Za te površine ne velja, da morajo biti zravnane, da bi se ujemale s spodnjo mejo ravnine čistine, niti da se morajo tla ali predmeti, ki so nad ravnino čistine zunaj konca stripa, a pod ravnijo stripa, odstraniti, da se zagotovi, da ne ogrožajo letal.
(2)
Izogibati se je treba nenadnim spremembam nagiba tal navzgor, če je nagib ravnine čistine sorazmerno majhen ali kadar je povprečni nagib tal usmerjen navzgor. Tedaj morajo biti nagibi, njihove spremembe in prehod z vzletno-pristajalne steze v ravnino čistine na tistem delu ravnine čistine, ki je v razdalji 22,5 m od obeh strani podaljška srednje črte, na splošno v skladu z nagibi na vzletno-pristajalni stezi, s katero je ravnina čistine povezana, lahko pa so dovoljene posamezne vdolbine, kakor so na primer jarki, ki potekajo čez ravnino čistine.
65. člen
(objekti na čistini)
Vsak objekt, ki je na čistini in lahko ogrozi letala v letu, se obravnava kot ovira in se mora odstraniti. Na čistini niso dovoljeni nobeni stacionarni objekti, razen navigacijskih in vizualnih sredstev, potrebnih za letalsko navigacijo, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve glede lomljivosti.
7. Pot ustavljanja
66. člen
(širina poti ustavljanja)
Pot ustavljanja mora biti enako široka kakor vzletno-pristajalna steza, na katero se priključuje.
67. člen
(nagibi poti ustavljanja)
Nagibi in spremembe nagibov poti ustavljanja, pa tudi prehodi z vzletno-pristajalne steze na pot ustavljanja, morajo bili v skladu s specifikacijami za vzletno-pristajalno stezo, na katero se priključuje pot ustavljanja, pri tem pa:
a)
ni treba upoštevati omejitve 0,8-odstotnega nagiba za prvo in zadnjo četrtino dolžine vzletno-pristajalne steze pri poti ustavljanja;
b)
je na spoju poti ustavljanja in vzletno-pristajalne steze in vzdolž poti ustavljanja lahko za vzletno-pristajalno stezo s kodnima številkama 3 in 4 največja stopnja spremembe nagiba na vsakih 30 m 0,3-odstotna (najmanjši polmer zavoja pa je 10 000 m).
68. člen
(čvrstost poti ustavljanja)
Pot ustavljanja mora biti pripravljena oziroma zgrajena tako, da se lahko letala, ki jim je namenjena, ob zaustavljenem vzletu na njej ustavijo, ne da bi pri tem nastale poškodbe v njihovi konstrukciji.
69. člen
(zgornji ustroj poti ustavljanja)
Zgornji ustroj poti ustavljanja mora biti izdelan tako, da zagotavlja dober torni koeficient tudi tedaj, kadar je pot ustavljanja mokra. Torne lastnosti netlakovane poti ustavljanja ne smejo biti bistveno slabše od tornih lastnosti vzletno-pristajalne steze, na katero se pot ustavljanja priključuje.
8. Operativno območje radiovišinomera
70. člen
(dimenzije)
Operativno območje radiovišinomera je v območju pred pragom vzletno-pristajalne steze za natančni prilet. Operativno območje radiovišinomera se razprostira pred pragom vzletno-pristajalne steze v dolžini najmanj 300 m. Operativno območje radiovišinomera se razteza bočno na vsaki strani podaljška srednje črte vzletno-pristajalne steze v širini 60 m. Ta širina se lahko zmanjša na najmanj 30 m, kadar to narekujejo posebne okoliščine in če aeronavtična raziskava pokaže, da tovrstno zmanjšanje ne bi neugodno vplivalo na varnost letalskih operacij.
71. člen
(spremembe vzdolžnih nagibov)
Na operativnem območju radiovišinomera ne sme biti sprememb nagiba terena oziroma jih je treba omejiti na najmanjšo možno mero. Kjer se spremembam nagiba ni mogoče izogniti, morajo biti te spremembe čimbolj postopne, izogibati se je treba nenadnim spremembam ali naglim obratom nagibov. Sprememba med dvema zaporednima nagiboma ne sme biti večja od 2 odstotkov na vsakih 30 m.
9. Vozne steze
72. člen
(splošno)
Vozna steza mora biti zgrajena tako, da varna razdalja med zunanjim kolesom glavnega podvozja letala in robom vozne steze – kadar je kabina letala, ki mu je vozna steza namenjena, nad oznakami srednje črte vozne steze – ni manjša od razdalje, navedene v preglednici spodaj:
-----------+--------------------------------------------------
Kodna črka| Varna razdalja
-----------+--------------------------------------------------
A | 1,5 m
-----------+--------------------------------------------------
B | 2,25 m
-----------+--------------------------------------------------
C | 3 m, če je vozna steza namenjena letalom z bazo
| koles,
| manjšo od 18 m
|
| 4,5 m, če je vozna steza namenjena letalom z bazo
| koles
| 18 m ali več
-----------+--------------------------------------------------
D | 4,5 m
-----------+--------------------------------------------------
E | 4,5 m
-----------+--------------------------------------------------
F | 4,5 m
--------------------------------------------------------------
Baza koles pomeni razdaljo med nosnim kolesom in
geometrijskim središčem glavnega podvozja.
--------------------------------------------------------------73. člen
(širina voznih steza)
Ravni del vozne steze ne sme biti ožji od vrednosti v razpredelnici:
-----------+--------------------------------------------------
Kodna črka| Širina vozne steze
-----------+--------------------------------------------------
A | 7,5 m
-----------+--------------------------------------------------
B | 10,5 m
-----------+--------------------------------------------------
C | 15 m, če je vozna steza namenjena letalom z bazo
| koles
| manj kakor 18 m
|
| 18 m, če je vozna steza namenjena letalom z bazo
| koles
| 18 m ali več
-----------+--------------------------------------------------
D | 18 m, če je vozna steza namenjena letalom z
| zunanjim razponom glavnega podvozja manj kakor 9
| m
|
| 23 m, če je vozna steza namenjena letalom z
| zunanjim razponom glavnega podvozja vsaj 9 m ali
| več
-----------+--------------------------------------------------
E | 23 m
-----------+--------------------------------------------------
F | 25 m
-----------+--------------------------------------------------74. člen
(zavoji voznih steza)
Spremembe smeri voznih steza morajo biti čim redkejše in čim manjše. Polmeri zavojev morajo ustrezati manevrski zmožnosti in običajni hitrosti vožnje po letaliških manevrskih površinah za letala, katerim je vozna steza namenjena. Oblika zavoja mora biti takšna, da varna razdalja med zunanjimi glavnimi kolesi letala in robom vozne steze (glej skico 3-2), kadar je pilotska kabina letala nad oznakami srednje črte vozne steze, ni manjša od razdalje, navedene v 72. členu tega pravilnika.
&fbco;binary entityId="522bb352-669f-495a-b1f3-ea7964f552d8" type="gif"&fbcc;
75. člen
(spoji in križišča)
Da bi se letala hitreje gibala na spojih in križiščih voznih steza z vzletno-pristajalnimi stezami, ploščadmi in drugimi voznimi stezami, je treba poskrbeli za izvedbo dodatnih razširitev. Njihova oblika mora zagotoviti, da se pri manevriranju letal prek spojev in križišč ohranjajo najmanjše varne razdalje za kolesa, določene v 72. členu tega pravilnika.
76. člen
(minimalne ločitvene oddaljenosti)
(1)
Razmik med srednjo črto vozne steze in srednjo črto vzletno-pristajalne steze, srednjo črto vzporedne vozne steze ali katerimkoli objektom ne sme biti manjši od ustrezne velikosti, določene v preglednici 3-1. Če aeronavtična raziskava pokaže, da manjši razmiki ne bi negativno vplivali na varnost ali pravilen potek letalskih operacij na danem letališču, potem so dopustni tudi manjši razmiki.
(2)
Upoštevati je treba še, da namestitev ILS in MLS lahko tudi vpliva na izbiro lokacije za vozne steze zaradi medsebojnega vplivanja ILS in MLS signalov z ustavljenimi letali ali letali, ki vozijo po letaliških manevrskih površinah.
&fbco;binary entityId="b4a9dade-8aa8-4a34-b292-9649b0b77906" type="jpg"&fbcc;
77. člen
(vzdolžni nagibi voznih steza in spremembe nagibov)
(1)
Vzdolžni nagib vozne steze ne sme presegati:
-
1,5 odstotka pri kodnih črkah C, D, E in F;
-
3 odstotkov pri kodnih črkah A in B.
(2)
Kjer se spremembam vzdolžnih nagibov ni mogoče izogniti, mora biti prehod iz enega nagiba v drugega izveden v obliki krivulje, kjer stopnja spremembe ne presega:
-
1 odstotka na 30 m (najmanjši polmer zavoja 3000 m) pri kodnih črkah C, D, E in F;
-
1 odstotka na 25 m (najmanjši polmer zavoja 2500 m) pri kodnih črkah A in B.
78. člen
(vidna razdalja)
Sprememba nagiba mora biti takšna, da je od katerekoli točke:
-
3 m nad vozno stezo možno videti celotno površino vozne steze v razdalji najmanj 300 m od te točke pri kodnih črkah C, D, E in F;
-
2 m nad vozno stezo možno videti celotno površino vozne steze v razdalji najmanj 200 m od te točke pri kodni črki B;
-
1,5 m nad vozno stezo možno videti celotno površino vozne steze v razdalji najmanj 150 m od te točke pri kodni črki A.
79. člen
(prečni nagibi voznih steza)
Prečni nagibi vozne steze morajo biti dovolj veliki, da preprečujejo zbiranje vode na površini vozne steze, vendar ne smejo presegati:
-
1,5 odstotka pri kodnih črkah C, D, E in F;
-
2 odstotkov pri kodnih črkah A in B.
80. člen
(čvrstost voznih steza)
Čvrstost vozne steze mora biti vsaj takšna, kakor je čvrstost vzletno-pristajalne steze, ki jo uporablja. Všteti je treba, da bo na vozni stezi gostejši promet in da bo ta steza zaradi počasi se premikajočih in mirujočih letal tudi bolj obremenjena kakor vzletno-pristajalna steza, na katero se priključuje.
81. člen
(zgornji ustroj voznih steza)
Površina vozne steze mora biti brez nepravilnosti, ki povzročajo poškodbe na konstrukciji letal. Zgornji ustroj vozne steze mora biti izdelan tako, da zagotavlja dobre torne lastnosti tudi tedaj, ko je vozna steza mokra.
82. člen
(vozne steze za hitri izhod)
(1)
Vozna steza za hitri izhod (glej skico 3-3) mora imeti polmer izvoznega zavoja najmanj:
-
550 m pri kodnih številkah 3 in 4;
-
275 m pri kodnih številkah 1 in 2;
da se omogočijo pri mokri vozni stezi za hitri izhod naslednje izhodne hitrosti:
-
93 km/h pri kodnih številkah 3 in 4;
-
65 km/h pri kodnih številkah 1 in 2.
(2)
Polmer dodatnih razširitev na notranji strani zavoja vozne steze za hitri izhod mora biti dovolj velik, da se zagotovi razširjeni vhod za lažje in pravočasno prepoznavanje vstopa in zavoja na vozno stezo.
(3)
Vozna steza za hitri izhod mora imeti po zavoju dovolj velik raven del, ki omogoča izhodnemu letalu, da se popolnoma ustavi in pri tem ne ovira prometa na vozni stezi.
(4)
Kot presečišča vozne steze za hitri izhod z vzletno-pristajalno stezo ne sme biti večji od 45° in ne manjši od 25°. Priporoča se kot 30°.
&fbco;binary entityId="d6f8e922-ebde-4747-874c-fcc2a2271a01" type="gif"&fbcc;
83. člen
(vozne steze na mostovih)
(1)
Širina tistega dela mostu vozne steze, ki lahko nosi zrakoplove, merjena pravokotno na srednjo črto vozne steze, ne sme biti manjša od širine osnove vozne steze, namenjene tej vozni stezi, razen kadar se poskrbi za preizkušeni način stranske zaščite, ki ne bo nevarna za zrakoplove, katerim je vozna steza namenjena. Zagotoviti je treba neoviran dostop z obeh strani za reševalno gasilska vozila v predpisanem času reakcije.
(2)
Če letalski motorji visijo čez rob mostu, je treba zaščititi območje pod mostom pred piši reaktivnih motorjev. Most se zgradi na ravnem delu vozne steze z ravnim delom na obeh koncih mostu za lažjo poravnavo letal, ki se mu približujejo.
10. Bankine vozne steze
84. člen
(dimenzije bankine)
(1)
Ravni deli voznih steza s kodnimi črkami C, D, E in F morajo biti opremljeni z bankinami, ki se raztezajo simetrično na obeh straneh vozne steze tako, da celotna širina vozne steze in njenih bankin na ravnih delih ni manjša kakor:
-
60 m pri kodni črki F;
-
44 m pri kodni črki E;
-
38 m pri kodni črki D;
-
25 m pri kodni črki C.
(2)
V zavojih in na križiščih vozne steze, kjer je tlakovana površina povečana, širina bankine ne sme biti manjša od širine bankine sosednjih ravnih delov vozne steze.
(3)
Kadar je vozna steza namenjena letalom s turbinskim motorjem, mora biti površina bankine vozne steze izdelana tako, da se lahko upre eroziji in razjedam materiala na površini, ki jih povzročajo letalski motorji.
11. Osnova vozne steze
85. člen
(splošno)
Vsaka vozna steza, razen vozne poti do parkirnega mesta zrakoplova, mora biti vključena v osnovo vozne steze.
86. člen
(širina osnove vozne steze)
Osnova vozne steze se mora simetrično raztezati na vsako stran od srednje črte vozne steze po njeni celotni dolžini v razdalji od srednje črte od najmanj:
-
16,25 m pri kodni črki A;
-
21,5 m pri kodni črki B;
-
26 m pri kodni črki C;
-
40,5 m pri kodni črki D;
-
47,5 m pri kodni črki E;
-
57,5 m pri kodni črki F.
87. člen
(objekti na osnovi vozne steze)
(1)
Vsak objekt, ki je na osnovi vozne steze in lahko ogrozi letala, se obravnava kot ovira in se mora odstraniti.
(2)
Na osnovi vozne steze niso dovoljeni nobeni stacionarni objekti, razen navigacijskih in vizualnih sredstev, potrebnih za letalsko navigacijo, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve glede lomljivosti.
88. člen
(urejanje osnove vozne steze)
Osrednji del osnove vozne steze mora biti zravnano območje v razdalji od srednje črte vozne steze za najmanj:
-
11 m pri kodni črki A;
-
12,5 m pri kodnih črkah B in C;
-
19 m pri kodni črki D;
-
22 m pri kodni črki E;
-
30 m pri kodni črki F.
89. člen
(nagibi osnove vozne steze)
(1)
Površina osnove vozne steze je v višini roba vozne steze ali bankine, če ta obstaja, zravnani del pa ima prečni nagib navzgor, ki ne presega:
-
2,5 odstotka pri osnovi voznih stez s kodnimi črkami C, D, E in F;
-
3 odstotkov pri osnovi voznih stez s kodnima črkama A in B.
(2)
Nagib navzgor se meri glede na prečni nagib bližnje površine vozne steze in ne glede na horizontalo. Prečni nagib navzdol ne sme presegati 5 odstotkov, merjeno glede na horizontalo.
(3)
Prečni nagibi na kateremkoli delu osnove vozne steze, razen tistega, ki mora biti zravnan, ne smejo presegati 5-odstotnega nagiba navzgor, merjeno v smeri vstran od vozne steze.
12. Območja čakanja, položaj čakanja pred vzletno-pristajalno stezo, vmesni položaji čakanja in položaj čakanja na cesti
90. člen
(splošno)
(1)
Območje čakanja oziroma območja čakanja se določijo kadar je na letališču srednja ali velika gostota prometa.
(2)
Položaj čakanja pred vzletno-pristajalno stezo je treba določiti:
a)
na križišču vozne steze in vzletno-pristajalne steze;
b)
na križišču vzletno-pristajalne steze z drugo vzletno-pristajalno stezo, kadar je prejšnja vozna steza del standardne vozne poti.
(3)
Položaj čakanja pred vzletno-pristajalno stezo je treba določiti na vozni stezi, če je njena lega ali smer takšna, da lahko zrakoplov ali vozilo, ki vozi po letaliških manevrskih površinah, prestopi omejitveno ravnino ali ovira delovanje radionavigacijskih naprav.
(4)
Vmesni položaj čakanja se mora določiti na vozni stezi na katerikoli točki, razen položaju čakanja pred vzletno-pristajalno stezo, kadar se želi definirati določene omejitve.
(5)
Položaj čakanja na cesti je treba določiti na križišču ceste z vzletno-pristajalno stezo.
91. člen
(lokacija)
(1)
Razdalja med območjem čakanja, položajem čakanja pred vzletno-pristajalno stezo ali med položajem čakanja na cesti in med srednjo črto vzletno-pristajalne steze mora biti v skladu z zahtevami iz preglednice 3-2.
(2)
Razdalja 90 m, navedena v preglednici za vzletno-pristajalne steze za natančni prilet s kodno številko 4, se pri nadmorski višini nad 700 m poveča za naslednje vrednosti:
-
do nadmorske višine do 2000 m (6600 čevljev) 1 m za vsakih 100 m (330 čevljev), ki presegajo 700 m (2300 čevljev);
-
na nadmorski višini od 2000 m (6600 čevljev) do 4000 m (13320 čevljev) 13 m in dodatnih 1,5 m za vsakih 100 m (330 čevljev), ki presegajo 2000 m (6600 čevljev);
-
na nadmorski višini od 4000 m (13320 čevljev) do 5000 m (16650 čevljev) 43 m in dodatna 2 m za vsakih 100 m (330 čevljev), ki presegajo 4000 m (13320 čevljev).
(3)
Če je območje čakanja, pozicija čakanja pred vzletno-pristajalno stezo ali položajem čakanja na cesti pred vzletno-pristajalno stezo z natančnim priletom in kodno številko 4 na večji nadmorski višini kakor prag steze, se razdalja 90 m in 107,5 m, določena v preglednici 3-2, dodatno poveča za 5 m za vsak meter razlike v višini.
(4)Lokacija območja čakanja mora biti takšna, da čakajoči zrakoplov ali vozilo ne posega v območje brez ovir, v priletno ravnino, v ravnino za vzlet in vzpenjanje ali v ILS/MLS senzitivno območje in ne ovira delovanja radionavigacijskih naprav.
-----------------+--------------------------------------------
Tip | Kodna številka
vzletno- |--------------------------------------------
pristajalne steze| 1 2 3 4
-----------------+--------------------------------------------
Neinstrumentalna | 30 m 40 m 75 m 75 m
|
Neprecizni prilet| 40 m 40 m 75 m 75 m
|
Precizni prilet | 60 m(b) 60 m(b) 90 m(a,b) 90 m
kategorije I | (a,b,c)
|
Precizni prilet | – – 90 m(a,b) 90 m
kategorij II in | (a,b,c)
III |
|
Samo za vzlet | 30 m 40 m 75 m 75 m
--------------------------------------------------------------
a – Če je območje čakanja, položaj čakanja pred vzletno-
pristajalno stezo ali položaj čakanja na cesti na nižji
nadmorski višini od praga vzletno-pristajalne steze, se
oddaljenost lahko zmanjša za 5 m za vsak meter razlike v
višini, pod pogojem, da se upošteva omejitev notranje ravnine
prehoda.
b – Ta razdalja se lahko podaljša, da se izogne motnjam
radionavigacijskih sredstev (oddajnik za drsno pot in
oddajnik smeri prileta.)
c – Pri črtni kodi F je ta oddaljenost 107,5 m.
--------------------------------------------------------------Preglednica 3-2
Minimalne razdalje od srednje črte vzletno-pristajalne steze do območja čakanja, položaja čakanja pred vzletno-pristajalno stezo in položaja čakanja na cesti
13. Ploščad
92. člen
(splošno)
(1)
Ploščad se zagotovi na letališčih, kjer se izvajajo vkrcanje in izkrcanje potnikov, nakladanje in razkladanje tovora in pošte, pa tudi oskrba zrakoplovov.
(2)
Ploščad mora biti dimenzionirana tako, da omogoča hiter sprejem in odpravo prometa pri njegovi največji predvideni gostoti.
93. člen
(čvrstost ploščadi)
Vsak del ploščadi mora ustrezati prometu zrakoplovov, katerim je ploščad namenjena, treba pa je tudi upoštevati, da bo na nekaterih delih ploščadi promet gostejši in da bodo zaradi počasi premikajočih se ali mirujočih zrakoplovov večje obremenitve kakor na vzletno-pristajalni stezi.
94. člen
(nagibi ploščadi)
(1)
Nagibi ploščadi, vključno z nagibi vozne poti do parkirnega mesta zrakoplova, morajo biti tolikšni, da preprečijo zbiranje vode na površini ploščadi, vendar pa tudi tako ravni, kakor to dopuščajo zahteve v zvezi z drenažo.
(2)
Največji nagib parkirnega mesta za zrakoplov ne sme presegati 1 odstotka.
95. člen
(razdalje na parkirnih mestih za zrakoplove)
(1)
Parkirno mesto za zrakoplove mora zagotoviti naslednjo najmanjšo razdaljo med zrakoplovom, ki uporablja to mesto, in katerokoli sosednjo zgradbo, zrakoplovom na drugem parkirnem mestu in drugimi objekti:
-----------------+--------------------------------
Kodna črka | Varna razdalja
-----------------+--------------------------------
A | 3 m
-----------------+--------------------------------
B | 3 m
-----------------+--------------------------------
C | 4,5 m
-----------------+--------------------------------
D | 7,5 m
-----------------+--------------------------------
E | 7,5 m
-----------------+--------------------------------
F | 7,5 m
-----------------+--------------------------------(2)
Kadar posebne razmere to dovoljujejo, se lahko razdalje na parkirnih mestih za zrakoplove, kjer je zrakoplov parkiran z nosom naprej, pri kodnih črkah D, E in F zmanjšajo:
a)
med letališkim terminalom, vključno s katerimkoli stacionarnim aviomostom, in nosom letala;
b)
nad katerimkoli delom parkirnega mesta za zrakoplove, opremljenega z azimutskim vodenjem, z vizualnim sistemom vodenja po črti do parkirnega mesta za zrakoplove.
14. Izolirani položaj parkiranja zrakoplova
96. člen
(lokacija)
(1)
Določiti je treba izolirani položaj parkiranja zrakoplova, za katerega se ve ali sumi, da je predmet nezakonitega vmešavanja, ali ki ga je treba iz kakršnihkoli drugih razlogov izločiti iz običajnih letaliških dejavnosti.
(2)
Izolirani položaj parkiranja zrakoplova mora biti čim dlje od drugega parkirnega mesta za zrakoplove, zgradbe ali javnih površin itd., nikakor pa ne na razdalji manj kakor 100 m. Izolirani položaj parkiranja zrakoplova ne sme biti nad podzemeljskimi napeljavami, na primer za plin in letalsko gorivo, in po možnosti ne nad električnimi in komunikacijskimi vodi.
15. Objekti za razledenitev-protiledenitev
97. člen
(lokacija)
(1)
Letališča, na katerih se pričakuje zaledenitev letal, morajo imeti zagotovljen objekt za razledenitev-protiledenitev letal.
(2)
Objekt za razledenitev-protiledenitev letal se lahko določi na ploščadi ali vzdolž vozne steze, priključene na vzletno-pristajalno stezo, namenjeno vzletu letal. Na lokaciji za razledenitev-protiledenitev letal je treba poskrbeti za ustrezno drenažo, da se prepreči onesnaženje talnice.
(3)
Lokacija mora biti takšna, da zrakoplov ali vozilo za razledenitev-protiledenitev ne posega v območje omejitvenih ravnin, ne ovira delovanja radionavigacijskih naprav in je lokacija dobro vidna s stolpa letališke kontrole zračnega prometa.
98. člen
(dimenzije objekta za razledenitev-protiledenitev)
(1)
Objekt za razledenitev-protiledenitev letal sestavljata:
a)
notranja površina za parkiranje zrakoplova;
b)
zunanja površina, ki omogoča premik vozila za razledenitev-protiledenitev.
(2)
Dimenzija objekta za razledenitev-protiledenitev mora biti enaka dimenziji parkirne pozicije za najzahtevnejše letalo v dani kategoriji z najmanj 3,8 m čistega tlakovanega prostora okrog letala za premik vozil za razledenitev-protiledenitev.
99. člen
(nagibi mesta za razledenitev-protiledenitev)
Nagibi mesta za razledenitev-protiledenitev morajo biti takšni, da zagotovijo zadovoljivo drenažo in zbiranje viška tekočine za razledenitev-protiledenitev. Maksimalni vzdolžni nagib mora biti najmanjši možen, prečni nagib pa ne sme presegati 1 odstotka.
100. člen
(čvrstost mesta za razledenitev-protiledenitev)
Čvrstost mesta za razledenitev-protiledenitev mora ustrezati prometu zrakoplovov, katerim je namenjen, treba pa je tudi upoštevati, da bo promet gostejši in bodo zaradi počasi premikajočih se ali mirujočih zrakoplovov nastajale večje obremenitve kakor na vzletno-pristajalni stezi.
101. člen
(razdalje na mestu za razledenitev-protiledenitev)
(1)
Na mestu za razledenitev-protiledenitev (glej skico 3-4) se mora zagotoviti najmanjša razdalja, kakor pri parkirnih mestih iz 95. člena tega pravilnika.
(2)
Če mesto za razledenitev-protiledenitev vključuje obvoz, so minimalne razdalje kakor je določeno v 12. stolpcu preglednice 3-1.
(3)
Če je mesto za razledenitev-protiledenitev locirano vzdolž vozne steze, so minimalne razdalje, kakor je določeno v 11. stolpcu preglednice 3-1.
&fbco;binary entityId="48dd1560-b190-4662-8193-75e21a48f278" type="gif"&fbcc;
IV. OMEJEVANJE IN ODSTRANJEVANJE OVIR
1. Omejitvene ravnine
102. člen
(splošno)
(1)
Omejitvene ravnine definirajo zračni prostor okrog letališča, ki mora biti praviloma brez ovir in je potreben za varno izvajanje letalskih operacij.
(2)
Omejitvene ravnine so:
a)
konična ravnina,
b)
notranja vodoravna ravnina,
c)
priletna ravnina,
d)
notranja priletna ravnina,
e)
bočna ravnina,
f)
notranja bočna ravnina,
g)
ravnina zaustavljenega pristanka,
h)
vzletna ravnina.
103. člen
(konična ravnina)
(1)
Konična ravnina se dviga navzven in navzgor od roba notranje vodoravne ravnine.
(2)
Meje konične ravnine so:
-
spodnji rob, ki sovpada z robom notranje vodoravne ravnine,
-
zgornji rob, ki je na določeni višini nad notranjo vodoravno ravnino.
(3)
Naklon konične ravnine je treba meriti v navpični ravnini, pravokotno na rob notranje vodoravne ravnine.
104. člen
(vodoravna ravnina)
(1)
Vodoravna ravnina leži vodoravno nad letališčem in njegovo okolico.
(2)
Zunanje meje vodoravne ravnine se merijo od roba stripa.
(3)
Višina vodoravne ravnine se določi glede na višino posebej za ta namen izbrane točke letališča.
105. člen
(priletna ravnina)
(1)
Priletna ravnina je nagnjena ravnina ali kombinacija ravnin pred pragom.
(2)
Meje priletne ravnine so:
-
notranji rob določene dolžine, ki je vodoraven in pravokoten na os vzletno-pristajalne steze in je na določeni razdalji pred pragom,
-
stranska robova, ki se začenjata na koncih notranjega roba in se pod določenim kotom enakomerno razhajata od podaljšane osi vzletno-pristajalne steze,
-
zunanji rob, ki je vzporeden z notranjim robom.
(3)
Nadmorska višina notranjega roba mora biti enaka nadmorski višini sredine praga.
(4)
Naklon priletne ravnine se meri v navpični ravnini osi vzletno-pristajalne steze.
(5)
Za posamezna letališča se lahko na delu priletne ravnine določijo tudi premiki in radij v vodoravni smeri.
106. člen
(notranja priletna ravnina)
(1)
Notranja priletna ravnina je pravokotni del priletne ravnine, ki je tik pred pragom.
(2)
Meje notranje priletne ravnine so:
-
notranji rob, ki sovpada z lokacijo notranjega roba priletne ravnine, vendar ima določeno dolžino,
-
stranska robova, ki se začenjata na koncih notranjega roba in potekata vzporedno z navpično ravnino osi vzletno-pristajalne steze,
-
zunanji rob, ki poteka vzporedno z notranjim robom.
107. člen
(bočna ravnina)
(1)
Bočna ravnina je kompleksna ravnina vzdolž roba stripa in dela strani priletne ravnine, ki se dviga navzgor in navzven proti vodoravni ravnini.
(2)
Meje bočne ravnine so:
-
spodnji rob, ki se začne na presečišču stranskega roba priletne ravnine in vodoravne ravnine, se spušča vzdolž priletne ravnine do notranjega roba priletne ravnine in se nadaljuje vzdolž roba stripa vzporedno z osjo vzletno-pristajalne steze, na nadmorski višini najbližje točke osi vzletno-pristajalne steze,
-
zgornji rob, ki leži na vodoravni ravnini.
(3)
Naklon bočne ravnine se meri v navpičnih ravninah, pravokotnih na os vzletno-pristajalne steze.
108. člen
(notranja bočna ravnina)
(1)
Notranja bočna ravnina je podobna bočni ravnini, le da leži bliže vzletno-pristajalni stezi.
(2)
Meje notranje bočne ravnine so:
-
spodnji rob, ki se začne na začetku notranje priletne ravnine, se spušča vzdolž notranje priletne ravnine do notranjega roba te ravnine in se nadaljuje vzdolž roba stripa vzporedno z osjo vzletno-pristajalne steze na nadmorski višini najbližje točke osi vzletno-pristajalne steze do ravnine zaustavljenega pristanka in nato ob njenem robu do vodoravne ravnine,
-
zgornji rob, ki leži na vodoravni ravnini.
(3)
Naklon bočne ravnine se meri v navpičnih ravninah, pravokotnih na os vzletno-pristajalne steze.
109. člen
(ravnina zaustavljenega pristanka)
(1)
Ravnina zaustavljenega pristanka je nagnjena ravnina, umeščena na določeni oddaljenosti od praga in med obe notranji bočni ravnini.
(2)
Meje bočne ravnine so:
-
notranji rob, ki je vodoraven, pravokotno seka os vzletno-pristajalne steze in je umeščen na določeni oddaljenosti od praga,
-
stranska robova, ki se pod določenim kotom glede na navpično ravnino osi vzletno-pristajalne steze razhajata iz koncev notranjega roba,
-
zunanji rob, ki je vzporeden z notranjim robom in leži na vodoravni ravnini.
(3)
Nadmorska višina notranjega roba mora biti enaka nadmorski višini srednje črte vzletno-pristajalne steze na lokaciji notranjega roba.
(4)
Naklon ravnine zaustavljenega pristanka se meri v navpični ravnini osi vzletno-pristajalne steze.
110. člen
(vzletna ravnina)
(1)
Vzletna ravnina je nagnjena ravnina za koncem vzletno-pristajalne steze ali stripa.
(2)
Meje vzletne ravnine so: