Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o zunanjih zadevah
Razglaša se zakon o zunanjih zadevah, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 5. junija 1991.
Ljubljana, dne 5. junija 1991.
Predsednik
Milan Kučan l.r.
Z A K O N
O ZUNANJIH ZADEVAH
I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
Ta zakon ureja opravljanje zunanjih zadev, organiziranost in delovanje upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve ter sklepanje in uresničevanje mednarodnih pogodb.
Državni organi delujejo na področju zunanjih zadev v skladu z ustavo in zunanjo politiko Republike Slovenije, ki jo določa Skupščina Republike Slovenije.
Za učinkovito opravljanje zunanjih zadev državni organi sodelujejo med seboj ter z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami.
Sodelovanje med državnimi organi pri opravljanju zunanjih zadev zajema predvsem medsebojno obveščanje, usklajevanje in dogovarjanje o izvajanju posameznih nalog in njihovih nosilcih.
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve izvaja določeno zunanjo politiko ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
Drugi upravni organi opravljajo zunanje zadeve v okviru svojega delovnega področja. O zadevah, ki so pomembne za izvajanje določene zunanje politike ali sprejetih stališč Skupščine Republike Slovenije, Predsedstva Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije na tem področju, tekoče obveščajo upravni organ, pristojen za zunanje zadeve.
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve sodeluje pri načrtovanju in v postopkih ter pripravah za oblikovanje zunanje politike Republike Slovenije in sprejemanju stališč Skupščine Republike Slovenije, Predsedstva Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije na tem področju.
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve pripravlja strokovne podlage za določanje zunanje politike Republike Slovenije in sprejemanje stališč Skupščine Republike Slovenije, Predsedstva Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije na tem področju.
Na zahtevo državnih organov ali na lastno pobudo upravni organ, pristojen za zunanje zadeve poda mnenje o zunanjepolitičnem interesu Republike Slovenije za razvijanje določenih zunanjepolitičnih dejavnosti.
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve seznanja državne organe s podatki, pomembnimi za opravljanje zunanjih zadev v okviru njihovega delovnega področja in jim nudi pomoč.
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve pomaga pri navezovanju stikov s tujino preko predstavništev v tujini in predstavništev drugih držav ter mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji.
II. poglavje UPRAVNI ORGAN, PRISTOJEN ZA ZUNANJE ZADEVE
1. Naloge in organizacija
V upravnem organu, pristojnem za zunanje zadeve se opravljajo naloge v okviru naslednjih organizacijskih področij:
1)
bilateralno in multilateralno politično in gospodarsko sodelovanje s tujino
3)
mednarodno-pravne zadeve
4)
analitika mednarodne dejavnosti
6)
splošne in organizacijske zadeve
Organizacijo upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve in delitev dela podrobnejše ureja akt o organizaciji in sistemizaciji organa, ki ga predstojnik organa, pristojnega za zunanje zadeve po predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije izda v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve opravlja svoje naloge neposredno in po predstavništvih v tujini.
Naloge upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve so v okviru z zakonom določenega delovnega področja zlasti:
1)
zastopanje Republike Slovenije pri drugih državah in mednarodnih organizacijah;
2)
spremljanje mednarodnih odnosov in razvijanje odnosov Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami ter predlaganje potrebnih ukrepov pristojnim državnim organom;
3)
spremljanje mednarodnih gospodarskih gibanj in odnosov v sodelovanju z drugimi upravnimi organi ter predlaganje potrebnih ukrepov;
4)
varovanje interesov Republike Slovenije in njenih državljanov ter pravnih oseb v tujini;
5)
pogajanja s tujimi državami in mednarodnimi organizacijami ter drugimi subjekti mednarodnega prava;
6)
predlaganje mednarodnih pogodb za ratifikacijo, evidenca in hramba sklenjenih mednarodnih pogodb;
7)
spodbujanje in pomoč ter koordiniranje pri sodelovanju s tujino na političnem, gospodarskem, prosvetnem, kulturnem, znanstvenem, tehničnem in drugih področjih;
8)
spremljanje razvoja in obravnava vprašanj mednarodnega prava;
9)
usmerjanje dela predstavništev v tujini, dajanje napotkov predstavništvom v tujini za sprejemanje uradnih stališč ter za prevzemanje obveznosti v imenu Republike Slovenije;
10)
usmerjanje in vodenje dela slovenskih delegacij v meddržavnih komisijah ter skrb za imenovanje delegacij na zasedanjih mednarodnih organizacij;
11)
plačevanje članarin mednarodnim organizacijam;
12)
naloge v zvezi z odpiranjem in delovanjem predstavništev tujih držav in mednarodnih organizacij s sedežem v Republiki Sloveniji ter stiki s predstavništvi tujih držav in mednarodnih organizacij;
13)
v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in službami skrb za slovensko manjšino v sosednjih državah in Slovence po svetu;
14)
obveščanje domače in tuje javnosti o aktualnih vprašanjih z delovnega področja ter tuje javnosti o politiki Republike Slovenije.
Zakoni in drugi predpisi o državni upravi, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje državne uprave, na delovna razmerja, na položaj in odgovornost vodilnih uslužbencev, plače in druge materialne prejemke, izobraževanje in pripravništvo v republiških upravnih organih, veljajo tudi za upravni organ, pristojen za zunanje zadeve, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Zakoni in drugi predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, veljajo tudi za delavce v upravnem organu, pristojnem za zunanje zadeve, če ni s tem zakonom določeno drugače.
V upravnem organu, pristojnem za zunanje zadeve Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije imenuje generalnega sekretarja na predlog predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve. Generalni sekretar je najvišji uslužbenec v organu in neposredno pomaga predstojniku pri obravnavanju zadev in vodenju organa ter zagotavlja usklajevanje in kontinuiteto dela.
Za dajanje mnenj in predlogov predstojniku upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve se ustanovi svet predstojnika. Svet je posvetovalni organ. Sestavljajo ga priznani javni delavci, znanstveniki, novinarji in gospodarstveniki, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi.
Člane sveta imenuje predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, od njih vsaj polovico na predlog univerz, strokovnih združenj in društev ter institucij, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi.
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve skrbi za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje osebja v organu. Na osnovi akta, ki ga izda predstojnik v soglasju s predstojnikoma republiških upravnih organov, pristojnih za organizacijo državne uprave oziroma za vzgojo in izobraževanje, je uspešno opravljeno strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje lahko tudi pogoj za napredovanje v službi.
Izpopolnjevanje in izobraževanje izvajajo visokošolske institucije po programih, usklajenih s potrebami diplomatske službe.
2. Predstavništva v tujini
Predstavništva v tujini so misije in konzulati ter kulturno-informativni centri.
Misije so veleposlaništva, poslaništva in stalna predstavništva pri mednarodnih organizacijah. Konzulati so generalni konzulativ in konzulati.
Misije se odprejo ali zaprejo z ukazom predsednika Predsedstva Republike Slovenije. Predlog pripravi predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, določi ga po predhodnem mnenju komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in pošlje predsedniku Predsedstva Republike Slovenije.
Konzulati se odpro ali zapro z odlokom Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, izdanim na predlog predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve.
Ukazi in odloki o odprtju ali zaprtju predstavništev v tujini se objavijo v uradnem glasilu.
V predstavništvu v tujini delajo poklicni in pogodbeni diplomati ter strokovnotehnično in pomožno osebje upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, lahko v sporazumu s predstojnikom pristojnega upravnega organa imenuje delavce tega organa za atašeje pri misijah zaradi opravljanja nalog na gospodarskem, kulturno-prosvetnem, znanstveno-tehničnem, informacijskem in obrambnem področju.
Predstavništva v tujini po potrebi za opravljanje svoje dejavnosti zaposlujejo tuje državljane.
Medsebojne pravice in dolžnosti se uredijo v skladu s predpisi, veljavnimi v kraju sedeža predstavništva.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije se lahko po predhodnem soglasju komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije dogovori z drugo državo, da ta prevzame zastopanje oziroma varovanje interesov Republike Slovenije.
Misija ali konzulat lahko prevzame zastopanje tujih držav oziroma varovanje interesov samo po navodilu predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, izdanem na podlagi sklenjene mednarodne pogodbe.
Sredstva za vzdrževanje in delovanje predstavništev v tujini se zagotovijo v republiškem proračunu.
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve skrbi za najem, nakup, gradnjo in vzdrževanje nepremičnin v tujini, potrebnih za opravljanje diplomatske in konzularne dejavnosti. Vsa vprašanja, povezana z nepremičninami, obravnava komisija, ki jo imenuje predstojnik organa.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko z odlokom ustanovi posebno misijo.
V odloku se v skladu z dogovorom s sprejemno državo določijo naloge posebne misije ter uredijo druga vprašanja, povezana z njenim delovanjem.
Vodje misij imenuje in odpokliče predsednik Predsedstva Republike Slovenije. Predlog pripravi predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, določi ga Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
Po določitvi predloga opravi s kandidatom za vodjo misije razgovor komisija za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije.
Če komisija soglaša s predlogom, ga Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije pošlje predsedniku Predsedstva Republike Slovenije.
Imenovanje in odpoklic vodje misije se objavi v uradnem glasilu.
Predsednik Predsedstva Republike Slovenije izda vodjem misij poverilna pisma kot izrednim in pooblaščenim veleposlanikom ali kot izrednim poslanikom in pooblaščenim ministrom, odvisno od vrste misije.
Če razmere narekujejo, lahko predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve vodstvo misije zaupa odpravniku poslov. Poverilna pisma v tem primeru izda predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve.
Pri mednarodnih organizacijah so lahko vodje misij veleposlaniki ali pooblaščeni ministri.
Vodja misije neposredno vodi misijo, organizira njeno delo in ukrepa v zadevah iz njene pristojnosti; odloča v skladu z navodili in pooblastili predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve o pravicah in dolžnostih uslužbencev v misiji pri opravljanju del in nalog; odloča v okviru predračuna o finančnem poslovanju misije ter opravlja druge, s predpisi določene zadeve.
Vodja misije je odgovoren za izvajanje politike Republike Slovenije v sprejemni državi in kot tak usklajuje in nadzira dejavnost konzulatov Republike Slovenije v njej.
Za svoje delo ter za delo misije je vodja misije odgovoren predstojniku upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve.
Misija ob upoštevanju mednarodnega prava opravlja predvsem naslednje naloge:
1)
predstavlja Republiko Slovenijo v sprejemni državi;
2)
varuje interese Republike Slovenije in njenih državljanov ter pravnih oseb;
3)
pospešuje in razvija prijateljske odnose ter sodelovanje med Republiko Slovenijo in sprejemno državo na vseh področjih;
4)
vodi pogajanja z vlado sprejemne države;
5)
seznanja se z notranjim razvojem in mednarodno aktivnostjo sprejemne države ter o tem poroča upravnemu organu, pristojnemu za zunanje zadeve
6)
opravlja druge zadeve.
Misija razvija svojo dejavnost predvsem na politično-diplomatskem, konzularnem, gospodarskem, kulturno-prosvetnem, znanstveno-tehničnem in informacijskem področju ter med Slovenci po svetu.