Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za kemično in...

3563. Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije

V skladu z veljavnimi predpisi sklepajo stranke

– Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje kemijske industrije
in
– Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za kemijo,
kot predstavnika delodajalcev
ter
– ZSSS – KNG-Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije
– Neodvisnost – KNSS
in
– Sindikat delavcev kemijske, gumarske industrije in industrije plastičnih mas Slovenije – KS 90,
kot predstavniki delojemalcev

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
K O L E K T I V N E P O G O D B E
za kemično in gumarsko industrijo Slovenije

1. člen

V kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko industrijo (Uradni list RS, št. 9/98) se 7. člen spremeni, tako da se glasi:

7. člen

Razvrstitev del

(1)

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

+--------------+--------------------------------------------------------------+
|I. tarifni    |enostavna dela – končana osnovnošolska obveznost              |
|razred        |                                                              |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|II. tarifni   |manj zahtevna dela – osnovna šola in krajše dodatno           |
|razred        |izobraževanje                                                 |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|III. tarifni  |srednje zahtevna dela – dve leti poklicnega izobraževanja     |
|razred        |                                                              |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|IV. tarifni   |zahtevna dela – dve leti in pol poklicnega ali strokovnega    |
|razred        |izobraževanja, končana poklicna šola                          |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|V. tarifni    |bolj zahtevna dela – končana srednja šola ali poklicna šola   |
|razred        |in mojstrski ali poslovodski izpit                            |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VI/0. tarifni |zelo zahtevna dela – višja strokovna izobrazba do dve leti    |
|razred        |                                                              |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VI/1. tarifni |zelo zahtevna dela – zahtevana višješolska izobrazba –        |
|razred        |diploma prve stopnje v univerzitetnem programu                |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VII/0. tarifni|visoko zahtevna dela – končana visoka strokovna šola          |
|razred        |                                                              |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VII/1. tarifni|visoko zahtevna dela – končana univerzitetna izobrazba ali    |
|razred        |specializacija po visoki strokovni izobrazbi                  |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VIII. tarifni |najbolj zahtevna dela – magisterij ali specializacija po      |
|razred        |univerzitetni izobrazbi, zahtevna vodstvena dela              |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|IX. tarifni   |izredno pomembna najbolj zahtevna dela – doktorat znanosti,   |
|razred        |zahtevna vodilna dela                                         |
+--------------+--------------------------------------------------------------+

(2)

Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabljajo veljavni šifranti poklicev.

(3)

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikata.

2. člen

8. člen se spremeni, tako da se glasi:

8. člen

Tipična delovna mesta

Tipična delovna mesta po tarifnih razredih so:

I. tarifni razred

Delovna mesta, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi.

Za opravljanje teh del je potrebno minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.

II. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah ipd.

Za to raven zahtevnosti je praviloma potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim programom specifičnega izobraževanja ali usposabljanja (krajši eno- ali večmesečni tečaji).

III. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva dvoletni verificirani program poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

Kemijski, farmacevtski in gumarski poklici za III. zahtevnostno stopnjo se ne pridobijo v rednem izobraževanju.

IV. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o laboratorijskem delu, uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi umetnih materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

V. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varnosti in zdravja pri delu.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva:

-

3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali

-

4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

VI/0. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba do dve leti.

VI/1. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba.

VII/0. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka strokovna izobrazba.

VII/1. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka univerzitetna strokovna izobrazba.

VIII. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi z znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij ipd.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

IX. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela.

Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.

3. člen

10. člen se spremeni, tako da se glasi:

10. člen

Pogodba o zaposlitvi

(1)

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

-

Podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,

-

Datum nastopa dela; če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,

-

Naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi, tarifni razred ter podatke, ki so osnova za izračun osnovne plače delavca (kot npr.: plačilni razred, zahtevnostna skupina, …).

-

Kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,

-

Čas trajanja delovnega razmerja,

-

Določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom,

-

Določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,

-

Znesek osnovne plače v tolarjih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter določila o morebitnih drugih plačilih,

-

Druge sestavine plače delavca, plačilna obdobja ter način izplačevanja,

-

Število dni letnega dopusta, ki pripada delavcu ob sklenitvi pogodbe, in način določanja letnega dopusta,

-

Dolžino odpovednih rokov,

-

Ukrepe za varnost in zdravje delavcev,

-

Izobraževanje,

-

Navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in

-

Druge pravice in obveznosti v primerih določenih z zakoni.

(2)

V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj, navedenih v sedmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti alinei prvega odstavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

(3)

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena...).

(4)

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti. Delodajalec mora omogočiti delavcu, da lahko pred podpisom pogodbe preveri njeno usklajenost in jo vrne v roku 8 dni od prejema.

(5)

Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(6)

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

4. člen

59. člen se spremeni, tako da se glasi:

59. člen

Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih

(1)

Izhodiščna plača in najnižja možna osnovna plača zaposlenega v tarifnem razredu za polni delovni čas se določita v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe dejavnosti v mesečnem ali urnem znesku. Dogovorjeni mesečni znesek velja za 174 ur. Izhodiščna plača služi le kot osnova za izračun plač pri tistih delodajalcih, ki uporabljajo ta znesek kot osnovo za izračun svojih osnovnih plač. Najnižja osnovna plača pa predstavlja dejansko najnižjo osnovno plačo zaposlenih za posamezni tarifni razred.

(2)

Osnovna plača zaposlenega se določi v pogodbi o zaposlitvi. Višina osnovne plače je enaka ali višja od najnižje osnovne plače ustreznega tarifnega razreda. Določi se v mesečnem ali urnem znesku. Dogovorjeni mesečni znesek velja za 174 ur. Pri določanju zneska osnovne plače se upošteva zahtevnost dela, ugotovljena v skladu s 14. točko tega člena, razen dodatkov za posebne obremenitve iz 63. člena te kolektivne pogodbe.

(3)

Dogovorjeni znesek iz 1. in 2. točke tega člena velja za poln delovni čas ob pogojih 40-urnega delovnega tedna ali krajšega delovnega časa, ki je po zakonu izenačen s polnim delovnim časom, oziroma iz tega izračunano delovno uro.

(4)

Eskalacija je način usklajevanja najnižje osnovne plače in izhodiščne plače po tej kolektivni pogodbi. Izhodiščne in najnižje osnovne plače, določene v tarifni prilogi, se usklajujejo na enak način kot ga za plače v gospodarstvu za posamezno obdobje določa dogovor o politiki plač oziroma drug predpis na ravni države.

(5)

Osnovne plače v gospodarskih družbah niso neposredno zavezane eskalaciji v primeru, če so po uskladitvi najnižjih osnovnih plač v tarifni prilogi osnovne plače v gospodarskih družbah enake ali višje od najnižje osnovne plače v posameznem tarifnem razredu te kolektivne pogodbe. Ne glede na prejšnje določilo so osnovne plače zavezane eskalaciji, če je tako opredeljeno v podjetniški kolektivni pogodbi ali internem aktu.

(6)

Določila in zneski te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine pogodb o zaposlitvi, kolektivnih pogodb in splošnih aktov pri delodajalcih.

(7)

Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.

(8)

Pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se v omenjeno delovno dobo šteje vsa delovna doba (neprekinjena in prekinjena):

-

pri zadnjem delodajalcu,

-

pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,

-

pri delodajalcih, ki so z njim kapitalsko povezani z večinskim deležem,

-

za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

(9)

V primeru, da se plače izplačujejo enkrat mesečno, se morajo izplačevati v polnem znesku najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Če pa se pri delodajalcu izplačujejo plače večkrat na mesec, mora biti prva akontacija izplačana najkasneje zadnji dan v mesecu za tekoči mesec, dokončno izplačilo pa najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.

(10)

V primeru zamude izplačila plač in drugih prejemkov za več kot 30 koledarskih dni od dneva izplačila, določenega po tej kolektivni pogodbi, mora delodajalec ob izplačilu izplačati plače in druge prejemke v realni vrednosti z upoštevanjem indeksa rasti življenjskih stroškov.

(11)

Plače, nadomestila, drugi osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v denarju ali se nakazujejo na bančni račun, razen za prehrano, kadar je ta organizirana.

(12)

Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.

(13)

Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema.

(14)

Delodajalec z metodologijo za vrednotenje delovnih mest razvrsti delovna mesta oziroma delavce znotraj tarifnih razredov v najmanj tri plačilne razrede. Pri tem mora upoštevati predvsem naslednje zahteve:

-

dodatna znanja in usposobljenost, ki se lahko izražajo tudi preko zahtevanih delovnih izkušenj,

-

vodenje,

-

odgovornosti,

-

povečan napor (dinamične in statične obremenitve in napor čutil),

-

težje pogoje dela, če jih delodajalec ne izplačuje v obliki dodatkov.