Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem...

527. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU

Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 16. maja 1990.

P št. 1200

Beograd, 16. maja 1990

Predsednik Predsedstva SFRJ: dr. Borisav Jović l. r. Predsednik Skupščine SFRJ: dr. Slobodan Gligorijević l. r.

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU

1. člen

V zakonu o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89 in 20/90), se 1. člen spremeni, tako da se glasi:

"Ta zakon določa pravila postopka, po katerih redno sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in rodbinskih razmerij, iz delovnih razmerij ter iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če niso kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti drugega sodišča ali državnega oziroma družbenega organa.".

2. člen

Na koncu četrtega odstavka 7. člena se pika nadomesti z vejico in dodajo besede: "vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo.".

3. člen

V drugem odstavku 16. člena se črtata besedi: "ali tuji".

Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi:

"Če ugotovi sodišče med postopkom, da za odločitev o sporu ni pristojno jugoslovansko sodišče, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi med postopkom opravljena dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost jugoslovanskega sodišča odvisna od privolitve toženca, on pa je v to privolil.".

4. člen

20. člen se spremeni, tako da se glasi:

"Sodišče se lahko na ugovor toženca izreče za krajevno nepristojno, če je bil ugovor vložen najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo.

Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo.".

5. člen

Peti odstavek 23. člena se spremeni, tako da glasi:

"V sporu o pristojnosti med sodišči z območja dveh ali več republik, med sodišči z območja avtonomnih pokrajin in sodišči z območja drugih republik ter med vojaškimi sodišči in drugimi sodišči odloča Zvezno sodišče.".

6. člen

27. člen se spremeni, tako da se glasi:

"Jugoslovansko sodišče je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrečno določena z zveznim zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zveznem zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrečne določbe o pristojnosti jugoslovanskega sodišča za določeno vrsto sporov, je jugoslovansko sodišče pristojno za sojenje v tovrstnih sporih tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb zveznega zakona o krajevni pristojnosti jugoslovanskega sodišča.".

7. člen

34. člen se spremeni, tako da se glasi:

"Zvezno sodišče je pristojno:

1)

odločati o premoženjskih sporih med federacijo in republiko oziroma avtonomno pokrajino ter med republikami oziroma avtonomno pokrajino in drugo republiko;

2)

odločati o zahtevi strank za izraden preizkus pravnomočne odločbe, če je to predpisano s tem zakonom;

3)

odločati o zahtevi za varstvo zakonitosti v primerih, določenih v tem zakonu;

4)

odločati v sporu o pristojnosti v primerih iz petega odstavka 23. člena tega zakona;

5)

opravljati druge zadeve, ki so mu v mejah pravic in dolžnosti federacije dane v pristojnost z zveznim zakonom.".

8. člen

43. člen se spremeni, tako da se glasi:

"Sodnik posameznik sodi v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 8.000 dinarjev.

Med postopkom se lahko stranke sporazumejo, da sodi sodnik posameznik v premoženjskopravnih sporih ne glede na vrednost spornega predmeta.

Sodnik posameznik sodi v sporih zaradi motenja posesti.

Sodnik posameznik opravlja postopek in izdaja odločbe v zadevah pravne pomoči.

V sporih iz avtorskih pravic ter v sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in tehničnih izboljšav, vzorcev, modelov ali znamk ali pravice do uporabe firme ali imena, sodi na prvi stopnji senat, ne glede na vrednost spornega predmeta.".

9. člen

V prvem odstavku 48. člena se besede: "ima sedež njen predstavniški organ" nadomestijo z besedami: "je sedež njene skupščine".

Drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi:

"Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je njihov sedež. Če nastane dvom, velja za sedež kraj, kjer so njihovi organi upravljanja.".

10. člen

V prvem odstavku 49. člena se besede: "kamor so ga poslali v službo ali na delo državni organ, organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba" nadomestijo z besedami: "kamor ga je poslal v službo ali na delo državni organ ali pravna oseba".

Drugi odstavek se črta.

11. člen

V 51. členu se dodasta drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

"Če je v sporih za zakonito preživljanje z mednarodnim elementom pristojno jugoslovansko sodišče zato, ker ima tožnik stalno prebivališče v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na katerega območju ima tožnik stalno prebivališče.

Če je jugoslovansko sodišče pristojno v sporih za zakonito preživljanje zato, ker ima toženec premoženje v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, iz katerega se lahko poplača preživljanje, je krajevno pristojno tisto sodišče, na katerega območju je to premoženje.".

12. člen

Prvi odstavek 52. člena se spremeni, tako da se glasi:

"Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na katerega območju je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na katerega območju je nastopila škodljiva posledica.".

13. člen

Drugi odstavek 54. člena se spremeni, tako da se glasi:

"Če je v zakonskih sporih pristojno jugoslovansko sodišče zato, ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, oziroma zato, ker ima tožnik stalno prebivališče v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na katerega območju sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče, oziroma sodišče, na katerega območju ima tožnik stalno prebivališče.".

14. člen

Za 54. členom se doda 54.a člen, ki se glasi:

"54.a člen

Če je v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema pristojno jugoslovansko sodišče zato, ker je premoženje zakoncev v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ali zato, ker ima tožnik ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na katerega območju ima tožnik ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče.".

15. člen

V prvem odstavku 55. člena se črtata beseda: "mladoletni" v prvem stavku ter drugi stavek.

Drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi:

"Če je v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva pristojno jugoslovansko sodišče zato, ker ima tožnik stalno prebivališče v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na katerega območju ima tožnik stalno prebivališče.".

Tretji odstavek se črta.

16. člen

V prvem odstavku 57. člena se črtajo besede: "(prvi odstavek 32. člena)".

V drugem odstavku se črtajo besede: "(drugi odstavek 32. člena)".