Navodilo o sistemskem obratovanju prenosnega...

2266. Navodilo o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omrežja

Na podlagi tretjega odstavka 40. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) izdaja minister za okolje in prostor

N A V O D I L O
o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omrežja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem navodilom se predpisujejo sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje (v nadaljnjem besedilu: SONPO-E) in pogoji za prenos električne energije od proizvajalcev do porabnikov po prenosnem omrežju.

2. člen

Navodilo vsebuje minimalne zahteve evropskega Združenja za koordinacijo prenosa električne energije (v nadaljnjem besedilu: UCTE) in Združenja evropskih upravljalcev prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: ETSO) za obratovanje in izmenjavo električne energije med sinhrono povezanimi elektroenergetskimi sistemi (v nadaljnjem besedilu: EES), ki so javno dostopna na uradni spletni strani ELES-a.

3. člen

Sestavni del teh navodil so naslednje priloge: Priloga I: Sodelovanje v primarni regulaciji, Priloga II: Minimalne zahteve za sekundarno regulacijo, Priloga III: Regulacija napetosti, Priloga IV: Uporaba n-1 kriterija, Priloga V: Baza tehničnih podatkov, Priloga VI: Baza obratovalnih podatkov, Priloga VII: Podatki, potrebni za priključitev na omrežje, Priloga VIII: Posebne zahteve za zaščito, Priloga IX: Otočno obratovanje TE Brestanica za potrebe NE Krško, Priloga X: Splošni postopek priprave in izvedbe izklopa elektroenergetske naprave, Priloga XI: Transformatorji z ozemljenimi ničelnimi točkami (zvezdišči), Priloga XII: Aktivirani (enopolni) APV-ji na daljnovodih, Priloga XIII: Dovoljene trajne obremenitve daljnovodov in zaščite, Priloga XIV: Preobremenjevanje vodnikov in Priloga XV: Stikališča, HE, TE in NEK, kjer je možna ali sinhronizacija ali paralelno spajanje.

4. člen

Upravljalec prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: UPO) določi posebne obveznosti za zaščito delovanja EES v pogodbah z uporabniki omrežja.

5. člen

Navodilo velja za UPO in uporabnike prenosnega elektroenergetskega omrežja.

1. Pomen izrazov

6. člen

Posamezni izrazi v tem navodilu imajo naslednji pomen:

-

avtomatski ponovni vklop je ponovni vklop enega ali vseh treh polov odklopnika, ki sledi okvari v EES.

-

bruto instalirana moč proizvodne enote je proizvedena moč na priključnih sponkah generatorja;

-

celoten odjem je porabljena električna energija znotraj regulacijskega območja vključno z električno energijo, ki jo proizvedejo proizvajalci za lastno rabo;

-

delna obremenitev je obremenitev, pri kateri generator obratuje z močjo med svojim tehničnim minimumom in nazivno močjo;

-

delovna moč je električna moč, ki je na razpolago za pretvorbo v drugo obliko moči (mehansko, termično, kemično, optično ali akustično);

-

distribucija je prenos električne energije od proizvajalca do končnega odjemalca.

-

distribucijski elektroenergetski sistem (v nadaljnjem besedilu: DEES) so vse naprave za distribucijo električne energije med prenosnim EES in odjemalcem.

-

električna moč je v fizikalnem smislu vektorski produkt toka in napetosti.

-

elektroenergetski sistem je funkcionalna enota v elektrogospodarstvu, ki praviloma obsega proizvodne enote, prenosno in distribucijsko omrežje ter porabnike in je obenem regulacijsko območje;

-

elektroenergetsko omrežje obsega naprave za prenos in distribucijo električne energije. Razvrščamo ga na osnovi funkcionalne, obratovalne, napetostne ali lastniške strukture. Nazivna napetost se uporablja kot dodatni kriterij za razvrščanje omrežja;

-

elektroenergetsko podjetje je vsako podjetje, ki oskrbuje druge subjekte z električno energijo. Podjetja, ki izvajajo dobavo električne energije kot sekundarno dejavnost, so podjetja za dobavo električne energije;

-

energetski transformator je naprava, ki primarno napetost transformira na sekundarno stran v določenem razmerju.

-

Frekvenca, s katero EES obratuje, je število ciklov izmeničnega električnega toka v sekundi, izraženo v Hz (hertz);

-

interkonekcijski sistem obsega vse sinhrono povezane prenosne sisteme;

-

interkonekcijska povezava je tokokrog (ali transformator), ki povezuje prenosne sisteme različnih UPO-jev;

-

jalova moč je komponenta električne moči izmeničnega toka, ki omogoča delovanje EES. Pretežno se jalova moč porabi za ustvarjanje magnetnega polja v elementih kot so transformatorji in motorji;

-

kratek stik daleč od elektrarne: šteje se, da je kratek stik daleč od elektrarne, če je komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka na sinhronskem ali asinhronskem stroju manjša od dvojne vrednosti njegovega nazivnega toka;

-

kratek stik blizu elektrarne: šteje se, da je kratek stik blizu elektrarne, če komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka preseže na sinhronskem ali asinhronskem stroju dvojno vrednost njegovega nazivnega toka;

-

kratkostična moč v omrežju je produkt toka pri kratkem stiku v določeni točki sistema in dogovorjene, običajno obratovalne napetosti;

-

krožni tok je razlika med dejansko izmenjavo moči in dogovorjenimi programi izmenjave na povezovalnih vodih;

-

lastna raba proizvodne enote je električna moč, potrebna za obratovanje dodatnih in pomožnih naprav proizvodne enote, npr. naprave za dobavo tehnološke vode, dovod goriva in zraka in podobno ter pokrivanje izgub energetskih transformatorjev;

-

minutna rezerva je primerna rezerva moči, ki je potrebna v vsakem trenutku zaradi pokrivanja izpada največjega proizvodnega agregata v EES, če omenjena moč že ni pokrita s sekundarno regulacijo. Minutno rezervo se lahko zakupi tudi izven regulacijskega območja in mora biti razpoložljiva v 15 minutah;

-

moč na pragu elektrarne oziroma proizvodne enote je moč, oddana v omrežje. Določimo jo tako, da moči na generatorju odštejemo lastno porabo med obratovanjem, tudi če se lastna raba ne napaja iz proizvodne enote;

-

močnostni faktor cos ? je količnik med delovno in navidezno močjo;

-

mrtva cona je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva. Za razliko od mrtvega pasu je mrtva cona posledica nepravilnosti pri načrtovanju regulatorja;

-

mrtvi pas je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva; mrtvi pas je nastavljen na regulatorjih namenoma;

-

napajalna in odjemna vozlišča so poleg priključnih vozlišč proizvajalcev in porabnikov vsa predajna mesta v omrežju različnih napetostnih nivojev, ki omogočajo dostop uporabnikom in se jih lahko uporabi za obračun električne energije;

-

napajalni priključek označuje tehnični stik odjemalčevega postroja z javnim prenosnim ali distribucijskim omrežjem;

-

napetostna stabilnost je stabilnost ob znižanju napetosti pod mejo, ko stabilno obratovanje EES ni več možno. Napetost postane nestabilna in lahko nenadoma pade na vrednost nič, ko pride do “napetostnega zloma“;

-

naprave uporabnikov so vse instalirane naprave uporabnikov sistema;

-

navidezna moč je geometrijska vsota delovne moči in jalove moči in je bistvenega pomena pri dimenzioniranju naprav;

-

nazivna moč proizvodne enote je tista največja trajna moč, ki jo določi proizvajalec agregata. Če je ni mogoče ugotoviti iz dokumentacije agregata jo je potrebno za normalno obratovanje enote določiti;

-

nenačrtovana izmenjava je razlika med načrtovano izmenjavo električne energije med UPO-ji in resnično izmenjavo;

-

normalno obratovanje je obratovanje EES, ki ima naslednje značilnosti:

a)

v sigurnem stanju:

-

vsi odjemalci so napajani,

-

vse sistemske spremenljivke so znotraj svojih omejitev,

-

kriterij izpada enega elementa (n-1) je izpolnjen ves čas,

-

ustrezne rezerve moči in prenosne rezerve so na razpolago;

b)

v nesigurnem stanju:

-

vsi odjemalci so napajani,

-

vse sistemske spremenljivke so znotraj svojih omejitev,

-

sigurnostni kriterij n-1 ni izpolnjen,

-

ni ustrezne rezerve moči in prenosne rezerve;

-

obračunski koordinacijski center je administrativna enota z obračunsko funkcijo, ki obsega naslednje korake:

-

registracija in ovrednotenje urnikov izmenjav med regulacijskimi bloki med fazo načrtovanja,

-

registracija vrednosti števcev energije na interkonekcijskih povezavah med regulacijskimi območji za izračun začasnih vrednosti izmenjav energije,

-

sprotni nadzor izven opazovanih vodov,

-

izračun začasnih in pogodbeno nenačrtovanih izmenjav,

-

izračun urnika kompenzacij za vsako regulacijsko območje,

-

obremenitev je skupna moč odjema, ki lahko predstavlja vsoto trenutnih moči iz omrežij v okviru enega regulacijskega območja;

-

odklopnik je stikalna naprava s funkcijo vklopa in izklopa električnih tokokrogov v normalnem obratovanju in v primeru motenj;

-

okvara nastane kot posledica delovanja motnje in označuje prehodno stanje določene naprave (npr. voda, generatorja...) do uspešno opravljenega popravila;

-

opazovano območje navadno obsega območje, ki ga nadzira UPO;

-

porabniki so instalirane naprave in postroji, ki odjemajo električno energijo;

-

prehodna (tranzientna) stabilnost: če EES po veliki motnji in prehodnem pojavu preide v predhodno stabilno stanje, je prehodno stabilen glede narave, mesta in trajanja okvare;

-

prekinitev dobave električne energije se nanaša na prekinitev v dobavi enemu ali več odjemalcem zaradi izpada in v času, daljšem od 1 sekunde;

-

prenosni sistem je 400 kV, 220 kV in 110 kV omrežje ki služi za prenos električne energije od večine notranjih ali zunanjih proizvodnih enot do DEES in do velikih končnih odjemalcev v sinhronem obratovanju;

-

prevzemno-predajna mesta so poleg direktno priključenih prevzemno-predajnih mest na prenosnem omrežju vsa tista mesta, ki predstavljajo prevzemna in predajna mesta pri prevzemu električne energije od proizvajalca in predaji električne energije odjemalcem in so porazdeljena po napetostnih nivojih v omrežju ter se s stališča UPO-ja in proizvajalca uporabljajo pri obračunu električne energije;

-

priključno mesto je točka, kjer se uporabnik priključi na omrežje. Uporabniki sistema imajo lahko eno ali več priključnih mest v prenosnem oziroma v distribucijskem omrežju;

-

proizvodna enota je na določenem mestu instalirana naprava za proizvodnjo električne energije, kot so to npr. generator, elektrarna za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije, veriga hidroelektrarn, skupina gorilnih celic ali skupina sončnih celic;

-

regulacijski binom je osnovna metoda za izvedbo sekundarne regulacije frekvence. Njegova osnovna naloga je zmanjšati regulacijsko odstopanje G(i) reguliranega območja proti nič:

&fbco;binary entityId="7a6c2068-8658-4cf9-8984-5750e477cb1e" type="jpg"&fbcc;

-

regulacijski blok obsega eno ali več regulacijskih območij, katerih frekvenčna regulacija se izvaja koordinirano z ostalimi regulacijskimi bloki, ki sodelujejo v sistemu. Zagotavljati mora, da se združeni vozni redi izvajajo z upoštevanjem ostalih regulacijskih blokov, in mora biti zmožen vzpostavitve frekvence na predpisano vrednost, kadar pride do odstopanj. Regulacijski blok ni odgovoren za primarno regulacijo, saj je ta v domeni posameznega regulacijskega območja;

-

regulacija napetosti in jalove moči ima za nalogo sprotno prilagajanje proizvodnje jalovih moči in s tem napetosti znotraj omejitev glede na spremembe obremenitev v sistemu;

-

regulacijsko območje je območje, v katerem UPO odgovarja za primarno regulacijo, sekundarno regulacijo in minutno rezervo. Regulacijsko območje je fizično določeno z lokacijo interkonekcijskih meritev za potrebe sekundarne regulacije znotraj interkonekcije;

-

rezerva sekundarne regulacije frekvence je rezerva moči od delovne točke agregata navzgor do maksimalne vrednosti regulacijskega obsega.

-

sekundarna regulacijska moč je regulacijski obseg sekundarne regulacije frekvence okrog delovne točke;

-

sekundarna regulacija frekvence je vplivanje na proizvodne enote v določenem območju oskrbe z električno energijo, ki vzdržuje želeno izmenjavo električne energije tega območja z ostalimi med seboj povezanimi območji v interkonekciji. Pri tem izvaja tudi dopolnilno regulacijo frekvence. Sekundarna regulacija frekvence se izvaja z regulacijo frekvence in delovne moči. Želeno obnašanje sekundarnega regulatorja frekvence v časovnem prostoru se doseže z regulacijskima zankama, ki imata proporcionalno-integralno karakteristiko, ki jo kaže naslednja formula:

&fbco;binary entityId="2c54035f-6f50-4338-98a0-aef8a98ae0f1" type="jpg"&fbcc;

-

sekundarni regulacijski obseg je razpoložljiva moč izbranih agregatov, ki jo sekundarni regulator avtomatsko izrablja v obeh smereh, t.j. navzgor in navzdol od njihove delovne točke;

-

sigurnost obratovanja sistema predstavlja odpornost na motnje, pri čemer zmore sistem opravljati svojo nalogo v izbranem času;

-

stabilnost je izraz, ki se uporablja kot skupni naziv za stacionarno in tranzientno stabilnost. Stabilnost je sposobnost elektroenergetskega sistema obdržati sinhrono obratovanje generatorjev;

-

stacionarna stabilnost EES ali generatorja pomeni, da se iz stacionarnega stanja po dovolj majhni motnji povrne v stacionarno stanje. Če pri tem ne sodelujejo regulacijske naprave, lahko smatramo, da je naravno stacionarno stabilen. V nasprotnem primeru pa je umetno stacionarno stabilen. Nestabilnost se pokaže v enem nestabilnem nihaju ali v obliki nihanj;

-

stično mesto je točka, kjer je uporabnik omrežja priključen na omrežje. To je navadno na odklopniku med omrežjem in napravami, ki neposredno pripadajo uporabniku omrežja. Uporabniki omrežja imajo lahko priključna mesta v omrežju v več točkah prenosnega ali distribucijskega omrežja;

-

tehnični minimum proizvodnje je vrednost, pod katero, zaradi lastnosti naprav ali postrojev, ne sme pasti moč proizvodne enote v trajnem obratovanju. Če se tehnični minimum nanaša na krajši časovni interval namesto na trajno obratovanje, mora biti to posebej označeno;

-

terciarna regulacija je vsaka avtomatska ali ročna prilagoditev delovnih točk generatorjev, ki delujejo v sekundarni regulaciji. Njen namen je zagotavljanje zadostne rezerve sekundarne regulacije v vsakem trenutku;

-

tokovni transformator je transformator ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je tok v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je proporcionalen in v fazi s tokom na primarni strani;

-

trajna moč proizvodne enote je maksimalna proizvedena moč v normalnem obratovanju brez omejitev, ki ne skrajšuje življenjske dobe in ne zmanjšuje sigurnosti obratovanja. Trajna moč lahko s časom precej niha v odvisnosti od pogojev hlajenja;

-

tranzit je posebna oblika prenosa električne energije, kjer proizvajalec in odjemalec nista v sosednjih regulacijskih območjih, ampak je vmes tretje regulacijsko območje. Prenos energije poteka torej po vmesnem omrežju;

-

uporabnik prenosnega ali distribucijskega sistema je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja omrežje in s tem uporablja tudi storitve UPO-ja na pogodbeni osnovi;

-

vozlišči interkonekcijske povezave sta obe strani interkonekcijske povezave;

-

velika motnja-razpad (motnja večjih razsežnosti) pomeni izgubo napetosti:

-

v celotnem prenosnem omrežju UPO-ja ali

-

v več omrežjih sosednjih UPO-jev ali

-

v delih omrežja enega ali več sosednjih prenosnih ali distribucijskih sistemov;

-

vodenje sistema je storitev sistemskega vodenja ki, vključuje vse naloge UPO-ja z vodenjem elektrarn pri zagotavljanju sistemskih storitev. Vodenje sistema vključuje tudi vse ukrepe pri merjenju in vzdrževanju merilnega sistema ter pri obračunu vseh opravljenih storitev;

-

vozni redi izmenjav električne energije so določeni z izmenjavo električne energije med regulacijskimi območji. Ti določajo območje, ki dobavlja energijo, območje, ki energijo prejema, čas trajanja izmenjave in njeno predvideno moč;

-

zanesljivost je sposobnost EES da opravlja svojo nalogo v izbranem času;

-

zmožnost zagona agregata brez zunanjega napajanja je zmožnost ponovnega zagona in sinhronizacije agregata brez napajanja iz EES;

-

zmožnost otočnega obratovanja je zmožnost agregata oziroma elektrarne, da obratuje v delu omrežja, ki je električno ločeno od drugih delov.

2. Naloge UPO-ja

7. člen

UPO mora zagotavljati tehnično sigurnost in zanesljivost delovanja EES-a ter tehnično kvaliteto oskrbe z električno energijo.

UPO je odgovoren za vodenje, obratovanje in usklajeno delovanje omrežja s sosednjimi omrežji.

UPO mora zagotavljati sistemske storitve v svojem regulacijskem območju.

UPO določa proste prenosne kapacitete in jih javno objavlja.

8. člen

UPO je dolžan omogočiti dostop do omrežja proizvajalcem električne energije, distribucijskim podjetjem in upravičenim odjemalcem na pregleden in nepristranski način.

UPO ustavi dobavo električne energije ali zavrne uporabniku dostop do omrežja zaradi tehničnih in obratovalnih omejitev v omrežju in izvaja potrebne ukrepe, če pride do nenadnega in nepredvidenega pomanjkanja električne energije na trgu.

9. člen

UPO mora ukrepati skupaj z drugimi upravljavci prenosnih omrežij, če je ogrožena sigurnost EES. Pri tem mora UPO nadzirati in po potrebi preprečiti zančne pretoke moči, nenadna povečanja ali zmanjšanja proizvedenih moči ter močna nihanja v dobavi ali odjemu električne energije.

10. člen

UPO določa tehnične zahteve za obratovanje prenosnega omrežja in določa pogoje za priključitev uporabnikov, zagotavlja rezerve moči in delovanje sistemske zaščite v prenosnem omrežju.

UPO izvaja obratovalne in števčne meritve v prenosnem omrežju, koordinira izklope elementov pri vzdrževanju omrežja, tako da je zagotovljen nivo sigurnosti obratovanja EES-a.

UPO presodi in po potrebi od izvajalca gospodarske javne službe prenos električne energije (v nadaljnjem besedilu: PEE) zahteva, da opravi dela, potrebna za nemoteno obratovanje prenosnega omrežja.

UPO izdeluje plan razvoja prenosnega omrežja glede na najnovejše podatke o proizvodnji in porabi ter predvidenih potrebah uporabnikov prenosnega omrežja in pripravlja obratovalno statistiko.

3. Zaupnost podatkov in informacij

11. člen

UPO mora varovati podatke, ki jih dobi od uporabnikov omrežja kot poslovno tajnost.

II. DOSTOP DO PRENOSNEGA OMREŽJA IN STORITEV PRENOSA ELEKTRIČNE ENERGIJE

1. Dostop do prenosnega omrežja

12. člen

UPO omogoča dostop do prenosnega omrežja upravičenim odjemalcem in drugim udeležencem na trgu z zagotavljanjem sistemskih storitev.

Dostop do prenosnega omrežja omogoča vsem uporabnikom omrežja izvršitev pogodb o dobavi električne energije, ki ga UPO za vse uporabnike izvrši s storitvijo prenosa električne energije po svojem omrežju.

Dostop do omrežja lahko uporabnik uveljavlja na dva načina, in sicer:

-

s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja in

-

s trenutnim dostopom do omrežja v okviru izravnave odstopanj.

S pogodbo o dostopu do omrežja pridobi uporabnik omrežja za določen čas zagotovljen dostop do omrežja za določeno količino električne energije ob določenem času in v določeni prenosni smeri.

2. Storitev prenosa električne energije

13. člen

Storitev prenosa električne energije po prenosnem omrežju obsega: prijavo prenosa, preizkus izvedljivosti, nadzor obratovanja sistema in obračun sistemskih storitev.

Storitev prenosa električne energije je organizacijsko-pogodben postopek pri dobavi električne energije na eno ali več predajnih mest, tj. napajalnih vozlišč. Dobavo opravijo dobavitelji na enem ali več predajnih mestih nekega omrežja, kar poteka istočasno z odjemom (prevzemna mesta) električne energije s strani odjemalcev.

Vrste dobave električne energije so:

-

napajanje in odjem znotraj regulacijskega območja UPO-ja,

-

napajanje znotraj regulacijskega območja UPO-ja in odjem izven njegovega območja,

-

napajanje izven območja UPO-ja in odjem znotraj njegovega regulacijskega območja,

-

napajanje in odjem v različnih regulacijskih območjih in hkrati izven regulacijskega območja UPO-ja (tranzit električne energije).

2.1. Prijava prenosa

14. člen

Dobavitelji in odjemalci, ki sklenejo bilateralne pogodbe o dobavi električne energije, prijavijo želeni prenos električne energije neposredno UPO-ju.

Pri uvozu ali izvozu električne energije se upoštevajo za stična mesta mejna vozlišča regulacijskega območja. Odjemalec oziroma dobavitelj mora posredovati UPO-ju vozne rede pogodb. UPO mora posredovati vozne rede prizadetim sosednjim UPO-jem in pridobiti potrditev njihove veljavnosti.

Vsak uporabnik omrežja je odgovoren za svoj prijavljen vozni red. Dobavitelj in odjemalec storitve prenosa električne energije lahko odgovornost za prijavo/najavo svojih voznih redov preneseta na tretjo osebo, ki je npr. trgovec.

15. člen

UPO-ju se pri prijavi voznega reda posredujejo naslednji podatki:

a)

ime odjemalca in sedež;

b)

ime proizvajalca in sedež;

c)

ime, sedež in šifra kupca, če ta ni identična s šifro odjemalca ali proizvajalca in je kupec le njun zastopnik;

d)

ime pogodbenega plačnika za storitev prenosa;

e)

čas začetka prenosa;

f)

čas konca prenosa;

g)

napajalna in odjemna vozlišča;

h)

15-minutne srednje vrednosti moči za vsa napajalna in odjemna vozlišča;

i)

napajalna vozlišča za elektrarne, ki zagotavljajo dodatno rezervno moč, če je to potrebno pri storitvi prenosa električne energije.

16. člen

Vsaka prijava prenosa električne energije vsebuje pri vstopu v omrežje pristojnega UPO-ja tekočo številko, ki ustreza trenutnemu času prijave in jih dodeljuje UPO.

Prijave prenosa se posredujejo UPO-ju do roka za prijavo, ki je določen v naslednji tabeli:

--------------------------------------------------------------------
Trajanje prenosa                Rok za prijavo pred začetkom prenosa
--------------------------------------------------------------------
Od 3 mesecev do 1 leta          2 meseca
--------------------------------------------------------------------
Od 1 tedna do 3 mesecev         2 tedna
--------------------------------------------------------------------
Od 1 dneva do 1 tedna           4 delovni dnevi
--------------------------------------------------------------------
Do 1 dne                        do 10. ure predhodnega dne
--------------------------------------------------------------------
Dela prosti dnevi do 1 dne      do 10. ure zadnjega delovnega dne
--------------------------------------------------------------------

Tabela: Roki za prijavo prenosa električne energije na podlagi bilateralnih pogodb

Plačilo za prenos električne energije zaračuna UPO na podlagi s prijavo predloženih voznih redov po tarifi, ki jo določi Agencija za energijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).

2.2. Odobritev ali zavrnitev storitve prenosa električne energije

17. člen

UPO odloča o storitvi prenosa električne energije v skladu z uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenosa električne energije in gospodarske javne službe upravljanja prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 54/00, 79/00, 124/00, 29/01 in 99/01) na osnovi kriterijev, ki jih določi v soglasju z agencijo.

UPO po prijavi storitve prenosa električne energije preveri njeno izvedljivost. Pri tem mora upoštevati zahteve po sigurnem in zanesljivem obratovanju EES-a, ki so določene v poglavju V tega navodila.

Pri prenosu električne energije iz drugega regulacijskega območja odjemalcu v svojem območju mora UPO uskladiti možnost prenosa želene električne moči po omrežju z vsemi ostalimi UPO-ji.

Če odjemna vozlišča ležijo v regulacijskem območju UPO-ja, napajalna pa ne, vodi UPO izračune pretokov moči. Ob tem sodeluje s tistimi UPO-ji, ki so pri prenosu energije udeleženi po Kirchhoffovih zakonih. UPO lahko odobri prenos električne energije, ko pridobi dovoljenje vseh UPO-jev, ki jih prenos zadeva.

18. člen

UPO ne odobri tistih prijav, ki ogrožajo delovanje EES-a in o tem obvesti vpletene uporabnike. Zavrnitev se izvede v obratnem vrstnem redu prijav ob upoštevanju meril, ki jih določi UPO in jih javno objavi.

UPO preveri skladnost voznih redov proizvajalca z njegovimi tehničnimi parametri. Če proizvajalec prekorači svoje tehnične omejitve, UPO zavrne njegov vozni red in o tem obvesti izvajalca gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: OT).

19. člen

UPO odloči o prošnji za prenos električne energije na podlagi pogodb, v rokih, ki so navedeni v naslednji tabeli:

---------------------------------------------------------------------
Trajanje prenosa                Rok odobritve/zavrnitve po prijavi
---------------------------------------------------------------------
Od 3 mesecev do 1 leta          1 mesec
---------------------------------------------------------------------
Od 1 tedna do 3 mesecev         1 teden
---------------------------------------------------------------------
Od 1 dneva do 1 tedna           do 15. ure naslednjega dne po prijavi
---------------------------------------------------------------------
Do 1 dne                        do 11. ure predhodnega dne
---------------------------------------------------------------------
Dela prosti dnevi do 1 dne      do 11. ure zadnjega delovnega dne
---------------------------------------------------------------------

Tabela: Rok za odobritev ali zavrnitev prenosa električne energije na podlagi pogodb

Dostop do omrežja lahko UPO zavrne po načelu vzajemnosti tudi na zahtevo slovenskega proizvajalca električne energije proizvajalcu iz druge države, če v njej odjemalec, ki ga namerava oskrbovati, ne bi bil upravičen do proste izbire dobavitelja.

Za vsak odobreni prenos električne energije skleneta uporabnik omrežja in UPO pogodbo o dostopu do prenosnega omrežja. UPO dostavi vsako sklenjeno pogodbo oziroma njene podatke agenciji.

20. člen

Vlagatelj prijave prenosa ne sme spremeniti podatkov iz prijave. Vlagatelj lahko prijavo nadomesti z novo do odločitve UPO-ja.

UPO odobri prijavo prenosa, če se prenos električne energije lahko izpelje za vsakih 15 minut. Če UPO zavrne prijavo prenosa električne energije za določene, vendar ne za vse dni, lahko prijavljeni uporabnik omrežja vloži nadomestno prijavo v okviru časovnih intervalov, ki so določeni v naslednji tabeli:

-----------------------------------------------------------------------
Trajanje prenosa                Rok spremembe po zavrnitvi
-----------------------------------------------------------------------
Od 3 mesecev do 1 leta          1 teden
-----------------------------------------------------------------------
Od 1 tedna do 3 mesecev         3 delovne dni
-----------------------------------------------------------------------
Od 1 dneva do 1 tedna           do 12. ure naslednjega dne po zavrnitvi
-----------------------------------------------------------------------
Za vse ostale primere           do 12. ure
-----------------------------------------------------------------------

Tabela: Roki za nadomestno prijavo prenosa na podlagi pogodb

21. člen

UPO preizkusi izvedljivost nadomestnih prijav po predložitvi sprememb v rokih, ki so določeni v naslednji tabeli:

---------------------------------------------------------------------
Trajanje prenosa                Rok preskusa
---------------------------------------------------------------------
Daljše od 1 tedna               2 delovna dneva po nadomestni prijavi
---------------------------------------------------------------------
Vse druge                       do 13. ure
---------------------------------------------------------------------

Tabela: Rok za preizkus nadomestnih prijav za prenos električne energije na podlagi pogodb

22. člen

Prijavitelj mora predložiti popravek voznega reda za odobrene prenose do 12. ure v dnevu pred nastopom popravka. UPO mora odobriti popravek voznega reda (v nadaljnjem besedilu: VR) po enakem postopku, kot prvoten VR skupaj z drugimi VR do 13. ure tega dne. Prijavitelj lahko VR spremeni samo na prvotno odobrenih napajalnih in odjemnih vozliščih.

UPO lahko popravi VR tudi po 13. uri prejšnjega dne, če s tem zagotavlja varnost, stabilnost in zanesljivost EES.

UPO mora najaviti popravek VR, ki nastopi po 13. uri prejšnjega dne, do 15 minut pred prvo četrtino ure, ko nastopi sprememba.

23. člen

OT pošlje UPO-ju okvirni VR proizvajalcev oziroma odjemalcev po zaključku trgovanja na organiziranem trgu in po uskladitvi dobaviteljev in odjemalcev glede bilance moči v sistemu, če le-ti najavljajo prenos iz sosednjih UPO-jev, do 12. ure na dan trgovanja za en dan naprej. Okvirni VR, ki ga posreduje OT, je sestavljen iz VR na dnevnem trgu in iz VR vseh pogodb, ki jih je UPO že odobril.

Ko UPO prejme od OT-ja okvirni VR za naslednji dan, ga uskladi s podatki o napovedanih obremenitvenih diagramih UDO-jev in mu doda tranzit električne energije preko prenosnega omrežja ter sistemske storitve, ki so potrebne za zanesljivo obratovanje EES-a. S tem UPO izdela končni VR za naslednji dan.

2.3. Ozka grla pri obratovanju

24. člen

V primeru preobremenjenosti vodov UPO naloži proizvajalcem spremembo obremenitev, ki so jo dolžni izvesti. V primeru, da UPO ne more odpraviti preobremenitev vodov skupaj s proizvajalci, mora UPO znižati ali prekiniti tiste prenose električne energije, ki vplivajo na ozka grla v omrežju.

25. člen

Ukrepe iz 24. člena morajo uporabniki prenosnega omrežja izvesti v zahtevanem času, v nasprotnem primeru jim UPO zaračuna posledične stroške (npr. za angažiranje rezervne moči, nakupa energije in stroške nastale zaradi prekinitve dobave energije uporabnikom).

2.4. Odstopanja od voznih redov

26. člen

Vsak uporabnik omrežja se je dolžan držati svojega potrjenega VR dobave ali odjema. Za nadzor in obračunske namene ugotavlja UPO dejanske srednje vrednosti moči za 15-minutne bloke na posameznih napajalnih in odjemnih vozliščih.

Povzročitelj odstopanj od svojega VR je dolžan UPO-ju poravnati stroške za izravnavo odstopanja električne energije v skladu s pravilnikom o delovanju izravnalnega trga električne energije in načinu obračunavanja odstopanj oddaje in odjema električne energije od voznih redov (ELES 2002), ki je objavljen na uradni spletni strani ELES-a. Velikost s pravilnikom določenega tolerančnega območja k za odstopanje od potrjenega VR je ±5%.

27. člen

Kratkotrajna odstopanja, ki nastanejo zaradi višje sile ali kot posledica izpada zaradi okvare, izravnava UPO do največ začetka pete četrtine ure in jih obračunava v okviru sistemskih storitev.

Uporabniki prenosnega omrežja nimajo pravice od UPO-ja zahtevati rezervne moči za časovno obdobje od pete četrtine ure po začetku odstopanja od VR. V času od pete četrtine ure odstopanja morajo sami s svojimi ukrepi, nadomestnimi nakupi energije ali s prijavo spremembe voznega reda uskladiti dejanska stanja z veljavnimi VR.

V primeru izpadov proizvodnih enot, ki so večje od 100 MW nazivne moči, UPO presodi in po potrebi izjemoma pokriva nastala odstopanja do 8 ur po nastopu izpada s popolno ingerenco nad vodenjem nadomeščanja izpadle proizvodnje v soglasju in s sodelovanjem proizvajalca oziroma njegovega pooblaščenca, ki mora tudi poravnati vse nastale stroške.

3. Prenosne kapacitete

28. člen

UPO izračunava za vsak časovni interval obratovanja proste prenosne kapacitete za stalne prenosne smeri in posamezne prenosne vode, kjer se pojavljajo omejitve. Podatke o prenosnih kapacitetah mora UPO hraniti najmanj dve leti.

Podatke o prostih prenosnih kapacitetah mora UPO javno objaviti najmanj enkrat dnevno v rokih, ki so določeni v naslednji tabeli:

----------------------------------------------------------------
Kapaciteta                          Rok objave do
----------------------------------------------------------------
Neto prenosna kapaciteta            1. oktober za naslednje leto
----------------------------------------------------------------
Proste prenosne kapacitete          do 18. ure predhodnega dne
----------------------------------------------------------------

Tabela: Roki za objavo prenosnih kapacitet prenosnega omrežja

III. SISTEMSKE STORITVE

1. Zagotavljanje in uporaba sistemskih storitev

29. člen

UPO zagotavlja prenos in kvaliteto dobave električne energije z naslednjimi sistemskimi storitvami:

-

regulacijo frekvence,

-

regulacijo napetosti,

-

pokrivanjem odstopanj dejanskih izmenjav regulacijskega območja od načrtovanih vrednosti,

-

razbremenjevanjem omrežja,

-

zagonom agregata brez zunanjega napajanja,

-

ponovno vzpostavitvijo oskrbe po razpadu EES-a,

-

vodenjem obratovanja EES,

-

pokrivanjem izgub omrežja.

UPO izbere tiste proizvajalce, ki bodo zagotavljali sistemske storitve in ti so dolžni skleniti pogodbo o zagotavljanju sistemskih storitev. Tehnično vsebino pogodbe določi UPO, ekonomsko komercialni del je predmet dogovora.

30. člen

Stroške za sistemske storitve morajo nositi vsi uporabniki, ki so priključeni na omrežje.

31. člen

UPO zagotovlja sistemske storitve z upoštevanjem minimalnih stroškov in tehničnih kriterijev, ki so določeni v tem navodilu, na naslednji način:

-

z nakupom na domačem ali tujem trgu,

-

v lastni režiji (s pomočjo t.i. sistemskih elektrarn oziroma agregatov).

32. člen

UPO sklene pogodbo o dobavi sistemskih storitev z ustreznimi proizvajalci. Pogodba vsebuje poleg splošnih sestavin tudi vrsto sistemske storitve, obseg zakupljene moči ter trajanje zagotavljanja sistemske storitve.

Dobavitelji sistemskih storitev morajo obveščati UPO o stanju svojih proizvodnih enot, ki bodo dobavljale sistemske storitve, vsak dan do 10. ure za naslednji dan.

UPO sestavi VR sistemskih storitev na podlagi pogodb s proizvajalci, njihovih informacij o razpoložljivosti proizvodnih enot in potreb po sistemskih storitvah z minimalnimi stroški.

2. Regulacija frekvence

33. člen

UPO mora zagotoviti pregled nad stanjem EES-a znotraj in v soseščini svojega regulacijskega območja. V vsakem trenutku mora razpolagati z rotirajočo rezervo moči za primarno in sekundarno regulacijo frekvence in moči. Dodatno mora zagotoviti minutno rezervo moči, ki lahko skupaj z rezervno močjo za sekundarno regulacijo frekvence pokrije izpad največjega trenutno obratujočega agregata v svojem regulacijskem območju.

UPO mora zagotoviti zanesljiv prenos maksimalnih napovedanih moči v okviru obremenitvenega diagrama, kot tudi prenos rezerve delovne moči za primarno in sekundarno regulacijo frekvence ter minutne rezerve moči za svoje regulacijsko območje. Pri tem mora rezerva za sekundarno regulacijo frekvence v 30 sekundah nadomestiti rezervo za primarno regulacijo frekvence, terciarna rezerva moči pa v 15 minutah rezervo za sekundarno regulacijo frekvence v skladu s pravili UCTE.

2.1. Primarna regulacija frekvence

34. člen

UPO mora v skladu s pravili UCTE zagotoviti moč za odpravo neravnotežja v moči, ki je proporcionalna odstopanju frekvence, na način, kot je določeno v Prilogi I.

Proizvajalec, priključen na 110 kV, 220 kV ali 400 kV omrežju, mora z vsemi svojimi agregati sodelovati v primarni regulaciji frekvence.

UPO ima pravico preverjati stanje in nastavitve turbinskega regulatorja.

35. člen

UPO in proizvajalec se s pogodbo o zakupu rezerve moči za primarno regulacijo dogovorita o višini nadomestila za sodelovanje v primarni regulaciji frekvence.

2.2. Sekundarna regulacija frekvence in moči

36. člen

UPO sklene z izbranimi proizvajalci pogodbe o zagotavljanju rezerve moči za sekundarno regulacijo frekvence v okviru dobav sistemskih storitev. V ta namen morajo proizvajalci vgraditi ustrezno opremo za delovanje v sistemu sekundarne regulacije skladno z zahtevami UPO-ja.

Proizvajalci morajo ponuditi regulacijski obseg moči za sekundarno regulacijo frekvence v obe smeri: navzgor in navzdol.

37. člen

UPO določi višino potrebne rezerve moči za sekundarno regulacijo na način, kot je določeno v Prilogi II.

Tehnične karakteristike, ki jih mora agregat ohranjati z regulacijo, so določene z bilateralno pogodbo.

UPO periodično preverja sposobnost agregatov za sodelovanje v sekundarni regulaciji in sproti nadzira sodelovanje posameznih agregatov v sekundarni regulaciji. Regulacijsko območje mora pri zagotavljanju ravnotežja med proizvodnjo in porabo upoštevati tudi dogovorjene programe o dobavi energije iz drugih regulacijskih območij.

2.3. Terciarna regulacija in minutna rezerva

38. člen

Terciarna regulacija delovne moči in frekvence omogoča nadomestitev izrabljene rezerve moči za sekundarno regulacijo in s tem vzpostavitev normalnega stanja rezerv pri regulaciji frekvence.

UPO sklene pogodbe o zagotavljanju sistemskih storitev z izbranimi dobavitelji za pokrivanje potreb terciarne regulacije oziroma minutne rezerve. Pri tem upošteva načelo minimalnih stroškov in stopnjo zanesljivosti dobave minutne rezerve, ki jo ponudijo proizvajalci.

39. člen

UPO s pogodbo zakupi zahtevano moč za minutno rezervo, ki mora biti aktivirana v 15 minutah. Ponudniki sistemske storitve minutne rezerve so lahko tudi odjemalci, s tem da mora biti karakteristika njihovega odjema takšna, da lahko v vsakem trenutku v določenem časovnem obdobju zagotovijo storitev v polnem obsegu in v zahtevanem času.

Če UPO ne more zagotoviti dovolj minutne rezerve v določenem trenutku, jo lahko zagotovi na podlagi odredbe o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu (Uradni list RS, št. 42/95 in 64/95).

2.4. Zahteve za spremljanje kvalitete in upoštevanja pravil pri regulaciji frekvence

40. člen

Za nadzor kvalitete regulacije je potrebno stalno preučevati in vrednotiti razmere v sistemu v primerih izpada proizvodnje ali porabe, ki presegajo 100 MW. Pri tem se morajo upoštevati naslednji podatki:

-

mesto izpada,

-

datum in čas,

-

višina izpadle moči proizvodnje ali porabe pri motnji in

-

vrsta motnje.

Frekvenca in moč izmenjave se morata meriti istočasno.