Poslovnik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije |...

3035. Poslovnik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije

Na podlagi 11. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet romske skupnosti Republike Slovenije na redni seji dne 10. 11. 2020 sprejel spremenjen

P O S L O V N I K
Sveta romske skupnosti Republike Slovenije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem poslovnikom se urejajo splošne določbe, organizacija Sveta romske skupnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju Svet), njegovi organi, pristojnosti in način odločanja, druga vprašanja, pomembna za njegovo delovanje in poslovanje, kot so zastopanje sveta in obveščanje javnosti, ter končne določbe.

(2)

Za člana Sveta romske skupnosti se na podlagi tega poslovnika uporablja naziv član sveta romske skupnosti oziroma skrajšano članica ali član sveta.

2. člen

(1)

Svet predstavlja in zastopa njegov predsednik oziroma predsednica (v nadaljevanju: predsednik).

(2)

V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika sveta na podlagi pisnega pooblastila predsednika sveta zastopa svet podpredsednik oziroma podpredsednica (v nadaljevanju: podpredsednik) sveta ali sekretar oziroma sekretarka (v nadaljevanju: sekretar) sveta.

(3)

Če predsednik ne določi podpredsednika, ki naj ga nadomešča ali če predsedniku preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik.

3. člen

(1)

Sedež sveta je v Murski Soboti.

(2)

Žig sveta je okrogel z napisom: »Svet romske skupnosti Republike Slovenije«.

4. člen

Svet je oseba javnega prava. Pravno osebnost pridobi z dnem ustanovitve.

5. člen

(1)

Delo sveta in njegovih organov je javno.

(2)

Seje sveta ali obravnava posameznih točk dnevnega reda so lahko tudi tajne, če tako odloči svet in če so izpolnjeni določeni razlogi (obravnava gradiv z oznako tajnosti ipd.).

6. člen

(1)

Svet obvešča javnost o svojem delu s predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, s sporočili medijem, z objavami poročil in predlogov v medijih, s posebnimi publikacijami ter tako, da na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih državnih organov in ustanov ter sredstev javnega obveščanja.

(2)

Za zagotavljanje javnosti dela sveta je odgovoren predsednik sveta, ki je hkrati tudi pooblaščen, da daje informacije v zvezi z delovanjem sveta.

II. ČLANSTVO V SVETU

7. člen

(1)

Pravice in obveznosti članov sveta so določene s tem poslovnikom.

(2)

Člani sveta imajo naslednje pravice in obveznosti:

-

da sodelujejo pri delu sveta in soodločajo o vprašanjih, ki so v pristojnosti sveta,

-

da zastopajo interese pripadnikov romske skupnosti, ki jih predstavljajo,

-

da o delu obveščajo pripadnike romske skupnosti in njihove organizacije in si pridobivajo njihova mnenja in stališča,

-

da sodelujejo pri uresničevanju programa dela sveta in

-

da zagotavljajo nadzor nad finančnim poslovanjem sveta.

8. člen

(1)

Članu sveta preneha članstvo:

-

če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje in mu je bila izrečena kazen zapora, daljša od 6 mesecev,

-

če predstavniku romske skupnosti v svetu samoupravne lokalne skupnosti preneha mandat v svetu samoupravne lokalne skupnosti,

-

če predstavniku Zveze Romov Slovenije preneha mandat v Zvezi Romov Slovenije ali če ga Zveza Romov Slovenije odpokliče,

-

z odstopom,

-

s smrtjo.

(2)

Razlogi za prenehanje članstva članu sveta iz prve alineje prejšnjega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.

(3)

Odstop člana sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu sveta preneha mandat z dnem, ko svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje članstva v svetu.

(4)

Svet sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju članstva članu sveta na prvi seji sveta po nastanku razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena.

-

Člana sveta, ki mu iz razlogov iz prvega odstavka prejšnjega člena preneha članstvo v svetu, nadomesti nov član sveta.

-

Če članstvo v svetu preneha predstavniku romske skupnosti v svetu samoupravne lokalne skupnosti iz 7. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, člana nadomesti oseba, ki je na volitvah predstavnikov romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti v svet, naslednja dobila največ glasov. Če takšne osebe ni, se po določbah Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji izvoli nadomestnega člana. Za organizacijo in izvedbo volitev poskrbi pristojni državni organ za narodnosti, in sicer v roku 45 dni od prejema ugotovitvenega sklepa sveta o prenehanju članstva v svetu.

-

Če članstvo v svetu preneha predstavniku Zveze Romov Slovenije, nadomestnega člana, v roku 45 dni od prejema ugotovitvenega sklepa sveta o prenehanju članstva v svetu, določi Zveza Romov Slovenije.

9. člen

Svet se na novo konstituira najkasneje v roku treh mesecev po vsakih rednih volitvah v občinske svete. Konstitutivno sejo skliče pristojni državni organ za narodnosti. Svet je na novo konstituiran z izvolitvijo predsednika sveta.

III. NALOGE SVETA

10. člen

Poleg nalog, opredeljenih v Zakonu o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, svet opravlja tudi druge naloge:

-

spremlja in obravnava položaj pripadnikov romske skupnosti;

-

obravnava in daje predloge ter pobude o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in njihove pravice;

-

dejavno sodeluje pri uresničevanju razvojnega programa, zlasti pri programih in razreševanju vprašanj, ki se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnosti;

-

obravnava vprašanja, povezana z ohranjanjem romskega jezika in kulture;

-

sodeluje z romskimi društvi in drugimi njihovimi organizacijami, Zvezo Romov Slovenije in romskimi svetniki;

-

prizadeva si za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji;

-

skrbi za ohranitev identitete in posebnosti romske skupnosti, še posebej pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok ter ohranjanju in razvijanju romske kulturne dejavnosti ter informiranju;

-

spodbuja soodločanje pripadnikov romske skupnosti pri zadevah, ki zadevajo njihove posebne pravice;

-

predlaga člane v delovna telesa državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in organov samoupravnih lokalnih skupnosti, kadar ti obravnavajo zadeve, ki se nanašajo na romsko skupnost;

-

v primeru zagotovitve namenskih sredstev s strani Republike Slovenije izvaja postopke in dodeluje sredstva;

-

razvija in ohranja stike z romskimi organizacijami v drugih državah.

IV. SEJE SVETA

11. člen

(1)

Seje sveta so praviloma redne, izjemoma pa so lahko izredne.

(2)

Redne seje sveta sklicuje predsednik sveta, ki tudi predlaga dnevni red. Redne seje sveta so najmanj 4-krat letno. Praviloma potekajo na sedežu sveta, lahko pa tudi izven sedeža, kadar je to smiselno.

(3)

Vabilo za sklic redne seje sveta se članom sveta in vabljenim predloži najkasneje 15 dni pred sejo, gradivo k predlaganim točkam dnevnega reda pa najkasneje 7 dni pred sejo.

(4)

Izredna seja sveta se skliče, če to zahteva predsednik sveta ali če to pisno zahteva najmanj tretjina članov sveta. Predsednik mora sejo sklicati najkasneje v 15-ih dneh od prejema zahteve za sklic izredne seje sveta. Predlagatelj sklica izredne seje ob podani zahtevi za sklic izredne seje poda pisno obrazložitev za njen sklic, najkasneje dan pred sejo pa članom sveta predloži pisno gradivo za sejo s predlogom sklepov sveta.

(5)

Svet lahko skliče tudi korespondenčno sejo sveta.

V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot pa je mogoče sklicati sejo sveta in gre za manj pomembno zadevo, lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti ne da bi se sestal, na korespondenčni seji. Korespondenčna seja se lahko skliče:

-

zaradi odločanja o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne niti izredne seje sveta,

-

kadar gre za odločanje o aktih, o katerih svet odloča po določbah tega poslovnika na eni obravnavi,

-

kadar gre za določanje o manj pomembnih zadevah, glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne oziroma izredne seje,

-

kadar člani sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče korespondenčna seja sveta.

Korespondenčno sejo izvede predsednik/ca ali sekretar/ka sveta.

Predsednik odredi, ali se o zadevi pošlje članom obrazloženi pisni predlog sklepa ter glasovnico (po pošti, faksu ali elektronski pošti) ali le telefonsko sporočilo ter določi rok, v katerem naj se član izjavi.

Člani v roku, ki ga določi predsednik in ne sme biti krajši od enega dneva, vrnejo pošiljatelju izpolnjeno glasovnico, na kateri se opredelijo do predloga sklepa s podpisom.

Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali »proti«).

Če gre za odločanje po telefonu, le to ni možno, če s katerim od članov sveta ni mogoče vzpostaviti telefonskega kontakta. Korespondenčna seja po telefonu poteka tako, da vsak član sveta glasuje o predlaganem sklepu.

Če večina članov sveta soglaša z izvedbo korespondenčne seje, se šteje, da je bila odločitev o izvedbi korespondenčne seje sprejeta, v nasprotnem primeru se skliče seja sveta ali pa se zadeva uvrsti na dnevni red prve naslednje redne ali izredne seje. Šteje se, da član sveta soglaša z izvedbo korespondenčne seje, če je do postavljenega roka oddal svoj glas.

Sklepi sprejeti na korespondenčni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala večina opredeljenih glasov vseh članov sveta.

O tako opravljeni korespondenčni seji se napiše zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovor članov sveta. Ta zapisnik potrdijo člani sveta na naslednji seji. Predsednik mora na naslednji seji sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo korespondenčne seje«.

12. člen

(1)

Na seje sveta se poleg članov sveta lahko povabi tudi predstavnike državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, organov samoupravne lokalne skupnosti in druge strokovnjake ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

(2)

Vabljeni, ki niso člani sveta, imajo pravico razpravljati, nimajo pa pravice glasovanja.

V. VODENJE SEJ