Uredba o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z...

4911. Uredba o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem

Na podlagi tretjega odstavka 59.a člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji), (UL L št. 164 z dne 25. 6. 2008, str. 19) določa podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja z morskim okoljem (v nadaljnjem besedilu: načrt) ter časovnice za pripravo posameznih vsebin načrta.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

morske vode so teritorialno morje z morskim dnom in podzemljem v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo, in obalne vode z morskim dnom in podzemljem v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda, če se posamezni vidiki okoljskega stanja morskih voda ne obravnavajo v predpisih, ki urejajo upravljanje voda;

2.

morska regija je geografsko zaključeno območje morja, določeno na območju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) na podlagi hidroloških, oceanografskih in biogeografskih značilnosti;

3.

morsko okolje so morske vode, prostoživeče morske rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovi habitati ter ekosistemi;

4.

okoljsko stanje morskih voda je celotno stanje okolja v morskih vodah z upoštevanjem strukture, delovanja in procesov morskih ekosistemov, skupaj z naravnimi fiziografskimi, geografskimi, biološkimi, geološkimi in podnebnimi dejavniki ter fizičnimi, akustičnimi in kemijskimi razmerami, vključno s tistimi, ki so posledica človekovih dejavnosti znotraj ali zunaj obravnavanega območja;

5.

dobro okoljsko stanje morskih voda je okoljsko stanje morskih voda kot sestavnega dela ekološko raznolikih in dinamičnih oceanov in morij, ki je v okviru svojih naravnih pogojev čisto, zdravo in produktivno ter ohranja možnost trajnostne rabe morskega okolja. Dobro okoljsko stanje morskih voda obstaja, če:

-

struktura, funkcije in procesi morskih ekosistemov z upoštevanjem fiziografskih, geografskih, geoloških in podnebnih dejavnikov omogočajo polno delovanje morskih ekosistemov in ohranjanje njihove odpornosti na okoljske spremembe, ki jih povzroča človek;

-

so rastlinske in živalske vrste, njihovi habitati in ekosistemi varovani, upadanje biotske raznovrstnosti preprečeno, raznoliki biološki elementi pa delujejo uravnoteženo;

-

hidromorfološke, fizikalne in kemijske značilnosti ekosistemov, vključno z značilnostmi, ki izhajajo iz človekovih dejavnosti, podpirajo polno delovanje ekosistemov;

-

antropogeni vnosi snovi in energije v morsko okolje, vključno s hrupom, ne povzročajo onesnaženosti;

6.

merila kakovosti okoljskega stanja morskih voda so posebne tehnične značilnosti, ki določajo deskriptorje kakovosti okoljskega stanja morskih voda in so določeni s Sklepom Komisije z dne 1. septembra 2010 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda (UL L št. 232 z dne 2. 9. 2010, str. 14);

7.

okoljska ciljna vrednost je določen okoljski cilj, ki je glede na želeno stanje izražen s kakovostno ali količinsko vrednostjo različnih meril kakovosti okoljskega stanja morskih voda, obremenitev morskih voda in vplivov nanje v zvezi z vsako morsko regijo ali podregijo;

8.

onesnaževanje morskega okolja je neposredno ali posredno vnašanje snovi ali energije v morsko okolje, vključno z morskim podvodnim hrupom, kot posledice človekove dejavnosti, ki povzroči ali bi lahko povzročila zmanjšanje možnosti trajnostne rabe morskega okolja ter:

-

škodljive učinke na rastlinske in živalske vrste, njihove habitate in ekosisteme, vključno z upadanjem biotske raznovrstnosti;

-

tveganje za zdravje ljudi, omejitve za dejavnosti, povezane z rabo morskega okolja, vključno z ribolovom, turizmom in rekreacijo ter drugimi dovoljenimi rabami morskega okolja;

-

poslabšanje kakovosti morske vode in s tem zmanjšanje njene uporabnosti;

9.

regionalno sodelovanje je sodelovanje in usklajevanje aktivnosti med državami članicami EU in tretjimi državami, ki si delijo morsko regijo ali podregijo, z namenom priprave in izvajanja načrtov;

10.

mednarodni sporazum je katera koli mednarodna konvencija o regionalnih morjih ali mednarodni sporazum, ki je bil sklenjen zaradi varstva morskega okolja in vključuje tudi njegove vodstvene organe;

11.

navpični tok morske vode je dvigovanje spodnjih hladnih plasti morske vode na površje kot posledica delovanja vetrov (upwelling);

12.

ekosistemski pristop je celovito upravljanje dejavnosti, ki temelji na najboljšem razpoložljivem znanju o ekosistemih in njihovi dinamiki, z namenom ugotoviti in odpraviti vplive, ki ogrožajo doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja morskih voda in trajnostno rabo morskega okolja.

3. člen

(priprava načrta)

(1)

Načrt se pripravi kot podlaga za prilagodljivo upravljanje z morskim okoljem z upoštevanjem ekosistemskega pristopa z namenom, da se dobro okoljsko stanje morskih voda doseže najpozneje do leta 2020.

(2)

Ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pripravi predlog načrta, ki vsebuje poglavja v skladu s 6. členom te uredbe, v obliki, kot jo določa 22. člen te uredbe, in ga predloži Vladi Republike Slovenije v sprejem.

4. člen

(teritorialna izhodišča)

Načrt se pripravi, izvaja in posodablja na območju morskih voda, ki so pod suverenostjo ali pristojnostjo Republike Slovenije. Pri tem se zaradi zagotavljanja usklajenosti okoljskih ciljev upravljanja z morskim okoljem v EU ter primerljivosti metod za pripravo in izvajanje načrta upošteva, da so te morske vode del morske regije Sredozemskega morja ter del podregije Jadranskega morja.

5. člen

(cilji načrta)

(1)

Načrt se izvaja s ciljem doseganja in ohranjanja dobrega okoljskega stanja morskih voda, na močno prizadetih območjih pa tudi zaradi obnove morskih ekosistemov, če je to tehnično izvedljivo ali če to ne pomeni prekomernih stroškov.

(2)

Okoljski cilji iz prejšnjega odstavka in z njimi povezani kazalniki morajo zagotavljati, da:

-

skupna obremenitev človekovih dejavnosti omogoča doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja morskih voda;

-

ni ogrožena sposobnost morskih ekosistemov, da se odzovejo na spremembe, ki jih povzroča raba morskega okolja;

-

je sedanjim in prihodnjim generacijam omogočena trajnostna raba morskega okolja.

(3)

Okoljski cilji iz prvega odstavka tega člena se dosežejo z ukrepi, ki se določijo z načrtom. Pri pripravi ukrepov se morajo upoštevati vsi viri onesnaževanja morskih voda in zagotavljati:

-

varstvo in ohranjanje morskega okolja;

-

preprečevanje propadanja morskega okolja;

-

obnovo morskih ekosistemov;

-

postopno odpravljanje onesnaževanja morskih voda s preprečevanjem in zmanjševanjem vnosa snovi in energije, ki so posledica človekove dejavnosti tako, da to ne bo imelo posledic ali ogrožalo biotske raznovrstnosti, človekovega zdravja ali rabe morskega okolja.

(4)

Ukrepi iz prejšnjega odstavka se ne nanašajo na dejavnosti, ki so namenjene izključno obrambi države, pri čemer je pri izvajanju teh dejavnosti treba izbrati tiste rešitve, ki ob enakem učinku najbolj upoštevajo okoljske cilje, določene z načrtom.

II. PODROBNEJŠA VSEBINA NAČRTA

6. člen

(podrobnejša vsebina načrta)

Načrt vsebuje naslednja poglavja:

1.

izhodišča za pripravo načrta v skladu s 7. členom te uredbe;

2.

poročilo o začetni presoji obstoječega okoljskega stanja morskih voda in vpliva človekovih dejavnosti nanj (v nadaljnjem besedilu: začetna presoja) v skladu z 8. členom te uredbe;

3.

poročilo o določitvi vrst značilnosti dobrega okoljskega stanja morskih voda v skladu z 9. členom te uredbe;

4.

poročilo o določitvi okoljskih ciljnih vrednosti in kazalnikov dobrega okoljskega stanja morskih voda, določenih v skladu z 10. členom te uredbe;

5.

poročilo o programih in rezultatih monitoringa okoljskega stanja morskih voda v skladu z 11. členom te uredbe;

6.

program ukrepov za doseganje, ohranitev ali obnovo dobrega okoljskega stanja morskih voda v skladu z 12. členom te uredbe;

7.

poročilo o procesu informiranja in sodelovanja z javnostjo v skladu s 13. členom te uredbe;

8.

poročilo o usklajevanju načrta v okviru podregije Jadranskega morja in regije Sredozemskega morja v skladu s 14. členom te uredbe.

7. člen

(izhodišča za pripravo načrta)

(1)

Izhodišča za pripravo načrta vsebujejo:

-

podatke o organu, pristojnemu za pripravo načrta;

-

podatke o pripravljavcih strokovnih vsebin načrta;

-

seznam pravnih podlag za določitev območja načrta;

-

seznam pravnih in strokovnih podlag za pripravo načrta;

-

seznam mednarodnih sporazumov, v okviru katerih se usklajuje načrt v skladu z 18. členom te uredbe.

(2)

Podatki o organu, pristojnemu za pripravo načrta, obsegajo podatke, določene v 1. do 4. točki priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(3)

Podatki o pripravljavcih strokovnih vsebin načrta obsegajo podatke o imenu, sedežu, spletni strani in elektronskem naslovu pravne osebe, vključno s podatki o odgovornih osebah za pripravo načrta in posameznih poglavij načrta.

(4)

Seznam pravnih podlag za določitev območja načrta obsega seznam naslovov, datumov in mesta objave pravnih aktov, ki določajo območje suverenosti ali pristojnosti Republike Slovenije.

(5)

Seznam pravnih podlag, ki so podlaga za pripravo načrta, obsega seznam naslovov, datumov in mesta objave pravnih aktov s področja voda, okolja, narave ter drugih področij, ki lahko vplivajo na cilje načrta.

(6)

Seznam mednarodnih sporazumov obsega podatke oziroma navedbe iz 5. točke priloge 2 te uredbe.

8. člen

(poročilo o začetni presoji)

(1)

Poročilo o začetni presoji poda oceno obstoječega stanja morskih voda na podlagi analize obstoječih podatkov o:

-

bistvenih lastnostih in značilnostih morskih voda, ki temelji na okvirnem seznamu elementov, določenih v preglednici 1 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, in obsega fizikalno-kemijske lastnosti, lastnosti habitatnih tipov, biološke lastnosti in hidromorfologijo;

-

prevladujočih obremenitvah in vplivih, vključno s človekovimi dejavnostmi na okoljsko stanje morskih voda, ki temelji na okvirnem seznamu elementov, določenem v preglednici 2 priloge 3 te uredbe, in obsega kakovostno in količinsko povezavo različnih obremenitev in njihovih prepoznavnih trendov ter njihove glavne kumulativne in sinergične učinke;

-

analizi gospodarskega pomena rabe morja z upoštevanjem pomembnih ekonomskih in socialnih dejavnikov ter stroškov poslabšanja morskega okolja.