3619. Odlok o začasni razglasitvi Lipice – kulturne krajine za spomeniško območje državnega pomena
Na podlagi 21. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in za izvrševanje devetega in desetega odstavka 7. člena Zakona o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za kulturo
O D L O K
o začasni razglasitvi Lipice – kulturne krajine za spomeniško območje državnega pomena
Zaradi svojih vrednot kulturne krajine, ki imajo za Republiko Slovenijo poseben pomen, še posebej v povezavi z vrednotami zavarovanega območja Kobilarne Lipica, zaradi svojega pomena za prostor osrednjega Krasa in zaradi neposredne nevarnosti, da bodo občutljive vrednote kraške kulturne krajine tik ob državni meji in Kobilarni Lipica okrnjene, se enota kulturne dediščine Lipica – kulturna krajina (EŠD 24521) začasno razglasi za spomeniško območje državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomeniško območje).
Spomeniško območje obsega parcele, ki so z Zakonom o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 107/06) določene kot vplivno območje kulturnega spomenika Kobilarne Lipica.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomeniško območje, so:
-
kompleksne vrednote kraške kulturne krajine z značilno vegetacijo in gojenimi kulturami, ohranjenimi topografskimi značilnostmi in ustvarjenimi strukturami, kot so poteze cest, poti, suhozidov in drugih ustvarjenih struktur, ki so posledica tradicionalne kmetijske uporabe in poselitve v daljšem časovnem obdobju v povezavi in s spoštovanjem naravnih danosti in procesov;
-
prostorske scenske in vizualne vrednote, ki jih ima območje pri doživljanju Kobilarne Lipica, ker omogoča panoramske poglede iz zavarovanega območja kobilarne na širšo okolico in obratno, iz okolice na zavarovano območje Kobilarne Lipica.
(1)
Za spomeniško območje kot celoto velja varstveni režim, ki določa:
-
vzdrževanje vseh neokrnjenih prvin kulturne krajine, kot so drevesa in skupine dreves, travniki, suhozidi, zidovi, poti;
-
prepoved posegov, ki pomenijo širitev ali novo izkoriščanje naravnih virov, razen tistih, ki so namenjeni sanaciji degradiranih območij izkoriščanja;