Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR)

3696. Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR)

Razglašam Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. novembra 2021.

Št. 003-02-3/2021-273

Ljubljana, dne 26. novembra 2021

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ODPRAVI KRIVIC ZARADI IZBRISA PRAVNIH OSEB IZ SODNEGA REGISTRA V OBDOBJU OD 23. JULIJA 1999 DO 15. JANUARJA 2008 (ZOKIPOSR)

(vsebina zakona)

Ta zakon določa pravico do povračila škode s tem zakonom določenim upravičencem ter v višini in na način, kot jo določa ta zakon, ki jim je nastala zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 93/02 – odl. US, 117/06 – ZDDPO-2, 31/07, 33/07 – ZSReg-B, 58/07 – odl. US in 126/07 – ZFPPIPP; v nadaljnjem besedilu: ZFPPod) od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008.

Ta zakon določa tudi upravičence in upravičenke (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), merila za odmero in višino denarne odškodnine, načine in roke za izplačilo ter postopke in organe, pristojne za odločanje.

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

podjetniška možnost je izguba dobička, ki bi ga upravičenec ustvaril z opravljanjem gospodarske dejavnosti v običajnih pogojih poslovanja;

izbrisana družba je delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo ali druga kapitalska družba, ki je bila izbrisana iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod;

škoda je znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe, vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe, in izguba dohodkov zaradi izbrisa družbe. Izguba dohodkov pomeni škodo v višini izgubljene bruto plače v času nezaposlenosti upravičenca, pri čemer se odšteje njemu izplačano nadomestilo zaradi nezaposlenosti, vendar največ za dobo enega leta. Škoda je tudi znesek, katerega upniški upravičenec ni prejel plačanega kljub obstoju pravnomočne sodne odločbe, izdane na podlagi predpisa iz prvega odstavka 1. člena tega zakona. Škoda po tem zakonu, ki je nastala kot posledica izterjave ali plačila dolga izbrisane družbe iz naslova zakonskih zamudnih obresti, se v obrestnem delu prizna zgolj do višine glavnice. Od škode, ugotovljene po tej točki, je potrebno odšteti vse finančno in drugo premoženje, ki ga je upravičenec prejel iz naslova prenehanja izbrisane družbe. V ta namen je upravičenec dolžan podati pisno izjavo, s katero ob zavedanju kazenske in civilne odgovornosti izjavlja, koliko, če sploh kaj, je prejel iz naslova prenehanja izbrisane družbe;

odškodnino predstavljajo denarni znesek, vračilo premičnega in nepremičnega premoženja ali vrednostnih papirjev ter tudi razlika med ugotovljeno vrednostjo premoženja ob odvzemu in ocenjeno tržno vrednostjo ob izročitvi odškodninskemu upravičencu; morebitni prirastek vrednosti se odšteje od odškodnine po tem zakonu;

upravičenec je fizična oseba, na katero so zaradi izbrisa v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačal;

upnik je fizična ali pravna oseba, ki razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom proti ustanovitelju, družbeniku ali delničarju družbe iz 2. točke tega člena, ki svoje terjatve iz tega izvršilnega naslova ni prejel plačane ali ni drugače prenehala in obveznost iz tega naslova ni zastarala;

nadomestno premoženje je premoženje iste vrste in primerljive tržne vrednosti kot premoženje, ki ga ni možno vrniti v naravi, ker ni v lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti;

upravni organ je organ, določen v predpisih, ki urejajo upravni postopek, in je pristojen za vodenje postopkov in odločanje o pravicah po tem zakonu.

(izvzeta škoda)

V postopku po tem zakonu ni možno uveljavljati nepremoženjske škode za duševne bolečine, škode zaradi izgubljene podjetniške možnosti ali kakršne koli druge posredne škode, ki je nastala zaradi izbrisa iz prvega odstavka 1. člena tega zakona.

(uporaba splošnih pravil)

Splošni premoženjski oziroma odškodninski predpisi se glede zadev, ki jih ureja ta zakon, uporabljajo le, če niso v nasprotju s tem zakonom.

(upravičenci)

Upravičenec do odškodnine na podlagi tega zakona je oseba, ki je bila družbenik ali delničar v kapitalski družbi ali vsaka druga oseba, ki izkaže pravni interes, ter na katero so zaradi izbrisa družb v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačala, pri čemer mora ta oseba izkazati:

da je v predpisanem roku izvedla v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogla ali morala preprečiti ali

da na poslovanje družbe ni mogla vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov ni uveljavljala v predhodnih postopkih ali je bilo njeno uveljavljanje neuspešno iz drugih razlogov ter v teh postopkih ni imela pooblaščenega odvetnika.

Upravičenec, ki mu je bil pred začetkom uporabe tega zakona v sodnem postopku tožbeni zahtevek za izplačilo denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz sodnega registra, pravnomočno zavrnjen, zavržen ali je bil postopek ustavljen, ima pravico do uveljavljanja povračila škode po tem zakonu.

(pravno nasledstvo in dedovanje)

Če je upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena umrl ali je bil razglašen za mrtvega pred vložitvijo zahteve na podlagi tega zakona, lahko zahtevo na podlagi tega zakona vložijo njegovi dediči.

Če upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena med postopkom umre ali je razglašen za mrtvega, se postopek za povračilo škode na podlagi tega zakona nadaljuje z njegovimi dediči po zakonu, ki ureja dedovanje.

(postopek)

Postopek za uveljavitev zahtevka na podlagi tega zakona se prične z vložitvijo predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu.