Deklaracija o podpori resoluciji o terorizmu – nevarnosti za demokracijo, človekove pravice in civilno družbo: prispevek parlamentov v boju proti mednarodnemu terorizmu in odpravljanju njegovih vzrokov z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti (DeReTer)

2450. Deklaracija o podpori resoluciji o terorizmu – nevarnosti za demokracijo, človekove pravice in civilno družbo: prispevek parlamentov v boju proti mednarodnemu terorizmu in odpravljanju njegovih vzrokov z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti (DeReTer)

Na podlagi 169. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. maja 2002 sprejel

D E K L A R A C I J O
o podpori resoluciji o terorizmu – nevarnosti za demokracijo, človekove pravice in civilno družbo: prispevek parlamentov v boju proti mednarodnemu terorizmu in odpravljanju njegovih vzrokov z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti (DeReTer)

S to deklaracijo izraža Državni zbor Republike Slovenije podporo stališčem do vprašanja terorizma, sprejetim z navedeno resolucijo 107. Konference Interparlamentarne unije, ki je potekala od 17. do 23. marca 2002 v Marakešu v Maroku, v skladu s priporočilom, ki ga je prejela skupina evropskih članic Interparlamentarne unije (skupina 12+), da bi povečala vedenje in zavedanje med člani in članicami nacionalnih parlamentov o nujnosti skupnega parlamentarnega delovanja v boju zoper terorizem.

Državni zbor Republike Slovenije se pridružuje skupnim prizadevanjem in naporom, kot so izraženi v resoluciji in jih bo upošteval pri svojem delu. Zato Državni zbor Republike Slovenije navedeno resolucijo prevzema v celotnem besedilu.

Resolucija Interparlamentarne unije se glasi:

“(1) ob spoznanju, da je Interparlamentarna unija na svoji 95. konferenci (aprila 1996) obsodila mednarodni terorizem kot nevarnost za socialno in politično stabilnost držav, grožnjo globalnemu razvoju demokracije in napad na varnost in posamezne svoboščine državljanov, ter pozvala države, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo terorizma in njegovih socialnih, političnih in gospodarskih vzrokov,

ob spoznanju, da je boj za narodno osvoboditev in neodvisnost od tuje okupacije zakonita, v mednarodnih resolucijah določena pravica, in da tak cilj sam po sebi ni teroristično dejanje, s poudarkom na dejstvu, da noben boj ne opravičuje napadov, zlasti tistih, v katere so vpleteni nedolžni civilisti, ali katerokoli druge oblike organiziranega državnega terorizma,

ob ponovni potrditvi svoje resolucije z naslovom “Prispevek svetovnih parlamentov v boju proti terorizmu“, ki je bila sprejeta na 105. konferenci Interparlamentarne unije (aprila 2001) in je teroristična dejanja obsodila kot neupravičena v vseh primerih, naj gre za politična, filozofska, ideološka, rasna, etnična, verska ali druga prepričanja, ki naj bi tovrstna dejanja opravičevala, ter pozvala vse parlamente, naj sprejmejo ukrepe za boj proti mednarodnemu terorizmu v skladu z resolucijo 55/158 Generalne skupščine Združenih narodov,

v prepričanju, da je treba kot teroristična dejanja obsoditi vsa nasilna dejanja, ki jih posamezniki, organizacije ali države storijo proti eni ali več državam, njihovim institucijam in ljudem, da bi jih ustrahovali, in ki močno oškodujejo, oslabijo ali uničijo temeljne svoboščine, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, državljanske pravice in pravno državo v tej ali teh državah, prav tako pa tudi podporo takim dejanjem s strani držav,

v prepričanju, da mednarodni terorizem očitno krši vrednote in načela mednarodnega humanitarnega prava in raznih konvencij Združenih narodov, zlasti Splošne deklaracije o človekovih pravicah (Resolucija 217 A (III), ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1948), ki pravi, da ima vsakdo pravico do življenja, svobode in osebne varnosti, kar Interparlamentarna unija vztrajno potrjuje,