Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni...

3894. Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine:

-

Volčji Potok – Arboretum (EŠD 7904).

Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in vrtnoarhitekturnih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi spomenika oblikovane narave.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Arboretum Volčji Potok (v nadaljevanju: Arboretum), sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji. Preoblikovanje nekdanjega grajskega kompleksa z vključitvijo ohranjenih grajenih prvin v parkovno zasnovo v krajinskem slogu, uporaba drevnine, grmovnic, zelnatih trajnic in vodnih motivov ter sožitje z naravnimi lastnostmi območja označujejo enkratnost Arboretuma. Tematsko zasnovane enote so likovno in ekološko uravnotežene ter med seboj povezane kot različna krajinska prizorišča. Posebna vrednota je vključitev vidnih prostorskih kvalitet bližnje (grič Holmec s cerkvijo) in daljne okolice (Kamniške Alpe) v koncept zasnove.

Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v Arboretumu, je ta pomemben tudi v biotskem in genetskem pogledu.

3

Arboretum leži jugozahodno od Kamnika, med naseljema Volčji Potok in Hudo, ter ga na jugovzhodu omejuje lokalna cesta Kamnik Radomlje, na vzhodu Rudniški potok, na zahodu dovozna pot, na severu pa obsega Grajšinski gozd in Jelovo drago.

Območje obsega zemljišča, parcelne številke:

1, 2, 3/1, 3/2, 4, 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 6/1, 6/2, 6/3, 7/1, 7/2, 7/3, 8/1, 8/2, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23/1, 23/2, 23/3, 24, 25, 26, 27/1, 27/2, 27/3, 28, 29, 30/1, 30/2, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 698/1, 698/2, 698/3, 699, 700, 701, 702, 703, 704, 705, 706, 707, 708, 709, 710, 711, 712, 713, 714/1, 714/2, 714/4, 756, 809, 810, 811, 812, 813, 814, 819, 820, 913 -del, 915-del, 930- del, 930/2, 930/8, 932-del, 940-del, 931/2, vse k.o. Volčji Potok, Občina Kamnik;

in zemljišča, parcelne številke:

440/1, 441/1, 445, 446, 447, 448, 449, 450, 451, 452, 453, 454, 455, 456, 470/2, 475, 476, 478, 479, 480, 481, 482, 483, 484, 485, 486, 487, 488, 489, 490, 491, 492 vse k.o. Radomlje, Občina Domžale.

Meja Arboretuma je določena na topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4

Arboretum ima vplivno območje. To so površine, ki so funkcionalno, ekološke in vidno povezane z Arboretumom.

Vplivno območje obsega grič Homec, obrečno ravnico ob potoku Kamniški Bistrici ter območja južno, severno in severovzhodno od Arboretuma.

Meja vplivnega območja je vrisana na topografskem načrtu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

5

Arboretum, opisan v 3. členu, ki se varuje kot spomeniška celota, sestavljajo: oblikovan parter v geometrijskem slogu s historično lokacijo gradu iz 17. stoletja, park v krajinskem slogu, tematske enote kot so rozarij, zelnate trajnice, vodne rastline, gozd, kisli gozd, ruševine starega gradu Volčji Potok v gozdu na vrhu Volčjega hriba (EŠD 9912) in širše območje parka.

Znotraj Arboretuma so tudi druge površine in objekti, ki nimajo spomeniških lastnosti, so pa funkcionalno in programsko povezani z njegovim delovanjem. Njihovo urejanje je podrejeno urejanju spomeniške celote.

6

Arboretum je namenjen:

-

trajni ohranitvi krajinskih, zgodovinskih in prostorskih vrednot,

-

povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-

prezentaciji kulturnih vrednot spomenika,

-

znanstveno-raziskovalnemu delu na področju parkovne in krajinske dendrologije,

-

učno-demonstracijskemu delu.