Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja Odloka o občinskem prostorskem načrtu »Ob Belokriški«

2274. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja Odloka o občinskem prostorskem načrtu »Ob Belokriški«

Številka: U-I-61/25-18

Datum: 21. 7. 2025

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Davorina Petarosa, Piran, ki ga zastopata Marko Zorman in Kira Zorman, odvetnika iz odvetniške družbe Zorman, d. o. o., o. p., Koper, na seji 21. julija 2025

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Ob Belokriški« (Uradni list RS, št. 14/25) se sprejme.

Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Ob Belokriški«.

Pobudnik izpodbija Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Ob Belokriški« (v nadaljevanju Odlok). Zatrjuje kršitev 1. člena, 2. člena v zvezi z drugo povedjo drugega odstavka 3. člena ter 44. in 153. člena Ustave, 46. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18 - ZLS) ter določb Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 23/24 in 109/24 - v nadaljevanju ZUreP-3), ki urejajo postopek sprejemanja občinskega prostorskega izvedbenega načrta. Pobudnik navaja, da je občan Občine Piran in svetnik Občinskega sveta Občine Piran (v nadaljevanju Občinski svet) in da je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-5/19 z dne 11. 2. 2021 (Uradni list RS, št. 28/21, in OdlUS XXVI, 6) na njegovo pobudo razveljavilo Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Ob Belokriški« (Uradni list RS, št. 76/18 - v nadaljevanju Odlok/18). Občini Piran (v nadaljevanju Občina) očita, da pred sprejetjem Odloka ni izpeljala ustreznega postopka, kot ga za sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov predvideva prostorska zakonodaja, vključno z organiziranjem javne razprave in pridobitvijo zahtevanih mnenj in soglasij, temveč je 24. 5. 2024 na predlog župana ponovno, v istem besedilu, sprejela odlok, ki ga je Ustavno sodišče pred tem razveljavilo. Svoj pravni interes pobudnik utemeljuje z navedbami, da naj bi bila s ponovnim sprejetjem odloka z isto vsebino izničena njegova pravica do referenduma, kot mu je bila priznana z odločbo št. U-I-5/19, ter obenem grobo kršena in izigrana ta odločba Ustavnega sodišča. Nadalje trdi, da ima tudi kot občinski svetnik pravni interes za izpodbijanje Odloka, sprejetega po nezakonitem postopku, ter se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-2/21, U-I-3/21 z dne 20. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21, in OdlUS XXVI, 19).

Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka. Navaja, da se na podlagi Odloka pridobivajo gradbena dovoljenja in druga dovoljenja za gradnjo ter da upravičenci v to vlagajo denarna sredstva, naročajo izdelavo projektov, izdelavo investicijskih načrtov in plačujejo komunalne prispevke. Zgrajeni objekt na območju Odloka bi po pobudnikovem mnenju pomenil nastanek nepopravljive oziroma težko popravljive škode, saj bi tak objekt z odpravo Odloka postal nelegalen. Pobudnik trdi, da bodo upravičenci lahko utrpeli škodo v primeru odprave Odloka, Občina pa bo lahko tudi odškodninsko odgovorna, pri čemer gre za denar davkoplačevalcev. Po pobudnikovem mnenju se je tem nevarnostim in potencialni škodi mogoče izogniti z začasnim zadržanjem izvrševanja Odloka. To naj bi po drugi strani ne povzročilo nobene škode. Pobudnik navaja, da je bil Odlok/18 razveljavljen že februarja 2021, Občina pa je tudi po tem, ko je Občinski svet sprejel Odlok, devet mesecev čakala do objave v Uradnem listu Republike Slovenije, kar dokazuje, da sprejetje Odloka tudi za Občino ni bilo nujno. Pobudnik kot dodaten razlog za začasno zadržanje izvrševanja Odloka navaja, da bi Ustavno sodišče na ta način zagotovilo ne le pravno varstvo pobudnika, kot mu je bilo priznano z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-5/19, temveč tudi integriteto Ustavnega sodišča, saj Odlok krši navedeno odločbo.

Občina v odgovoru na predlog za začasno zadržanje izvrševanja Odloka in v odgovoru na pobudo oporeka pravnemu interesu pobudnika, saj se po njenem mnenju pravni interes, priznan v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-5/19, ne razteza na obravnavano zadevo. Trdi, da bi pobudnik lahko svojo pravico do referenduma uveljavil s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma zoper Odlok, pa tega ni storil. S ponovnim sprejetjem navedenega akta naj bi Občina pobudniku zagotovila, da ponovno uveljavi svojo pravico, ki mu je bila tedaj odvzeta. V konkretnem primeru pa naj bi pravni interes ne bil podan. Občina utemeljuje, da Odlok ne učinkuje neposredno, saj gradnja neposredno na podlagi Odloka ni mogoča, ter obenem zatrjuje, da pobudnik niti ne zatrjuje, da bi bil lastnik zemljišča na območju urejanja z Odlokom. V zvezi s pogoji za začasno zadržanje izvrševanja Odloka Občina odgovarja, da z razlogi, s katerimi se utemeljuje predlog za končno odločitev o ustavnosti predpisa, ni mogoče utemeljiti predloga za začasno zadržanje. Občina navaja, da bi do odprave upravnih aktov, pridobljenih na podlagi Odloka, lahko potencialno prišlo le v primeru odprave Odloka. Pojasnjuje, da je z razveljavitvijo Odloka/18 prišlo do ustavno nevzdržnega (protipravnega) stanja, da za navedeno območje ni obstajal veljavni izvedbeni akt in da je bil vsem lastnikom zemljišč na tem območju onemogočen kakršen koli poseg v prostor. Zaradi tega in kršitve referendumske pobude pri sprejemanju Odloka/18 naj bi proti Občini tekli trije pravdni postopki za plačilo odškodnine. Občina trdi, da je iz navedenega razvidno, da Občina zaradi povzročenega nezakonitega stanja že trpi škodo najmanj v višini 4 milijone EUR in da bi ta škoda še naprej nastajala, če Odlok ne bi bil sprejet. Tudi če bi Ustavno sodišče pobudniku priznalo pravni interes, po mnenju Občine ne bo utrpel nobene škode, saj ni lastnik zemljišč na območju Odloka, medtem ko naj bi Občini še naprej nastajala škoda, ki jo bo težko nadomestiti, saj so denarna sredstva v proračunu zelo omejena.

Odgovora Občine na predlog za začasno zadržanje izvrševanja Odloka in na pobudo sta bila vročena v izjavo pobudniku. Pobudnik vztraja, da izkazuje pravni interes tako kot upravičenec iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-5/19 kot občinski svetnik, ki ima pravni interes, da Občina svoje pristojnosti izvršuje zakonito. Glede morebitne nove referendumske pobude se sklicuje na stališče Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-5/19, da zaradi poteka časa nadaljevanje referendumske pobude nima več ustreznega pomena. Glede ugovora Občine zoper predlog za začasno zadržanje izvrševanja Odloka pa pobudnik Občini očita, da ni predložila nobenih dokazov za svoje navedbe o škodi in odškodninskih postopkih. Te navedbe tudi sicer po pobudnikovem mnenju ne bi smele vplivati na odločitev Ustavnega sodišča, saj zatrjevana škoda in z njo povezani odškodninski postopki ne morejo biti razlog za nezakonito sprejemanje občinskih predpisov.