Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o maturi
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 50-1882/1993, stran 2650 DATUM OBJAVE: 27.8.1993
VELJAVNOST: od 28.8.1993 do 21.3.2008 / UPORABA: od 28.8.1993 do 21.3.2008
RS 50-1882/1993
Verzija
11 / 11
Čistopis se uporablja od 22.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
1882. Pravilnik o maturi
Na podlagi 71. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) minister za šolstvo in šport izdaja
PRAVILNIK O MATURI
1. člen
Ta pravilnik ureja sestavo in pristojnosti maturitetnih organov Državnega izpitnega centra, vsebino maturitetnega izpitnega in predmetnih izpitnih katalogov, postopek opravljanja in način ocenjevanja znanja pri maturi.
I. MATURITETNI ORGANI IN DRŽAVNI IZPITNI CENTER
2. člen
Maturo vodijo maturitetni organi, in sicer:
-
Republiška maturitetna komisija;
-
republiške predmetne komisije;
-
šolske maturitetne komisije in
-
šolske predmetne komisije.
1. Republiška maturitetna komisija
3. člen
Republiško maturitetno komisijo sestavljajo predsednik in enajst članov. Predsednika in člane imenuje minister pristojen za šolstvo, izmed članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (1 član), visokošolskih učiteljev (2 člana), funkcionarjev in višjih upravnih delavcev Ministrstva za šolstvo in šport (1 član), zaposlenih na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (1 član), zaposlenih na Državnem izpitnem centru (1 član), članov Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje (1 član), učiteljev gimnazij in drugih srednjih šol (2 člana), članov republiških predmetnih komisij (1 član) in strokovnjakov za zunanje preverjanje znanja (1 član).
Namestnika predsednika imenuje minister, pristojen za šolstvo, izmed članov Republiške maturitetne komisije.
Predsednik, namestnik predsednika in člani se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
K obravnavi in reševanju posameznih strokovnih vprašanj lahko Republiška maturitetna komisija vabi tudi predstavnike republiških predmetnih komisij in druge strokovnjake.
Republiška maturitetna komisija uredi svoje delo s poslovnikom.
4. člen
Republiška maturitetna komisija vodi priprave na maturo in nadzoruje izvedbo mature. Pri tem:
-
pripravi predlog maturitetnega izpitnega kataloga in vodi pripravo predmetnih izpitnih katalogov;
-
določi maturitetni koledar in izpitni red;
-
določi način in postopek varovanja podatkov in gradiv, ki so označeni kot uradna tajnost;
-
koordinira delo republiških predmetnih komisij;
-
sprejema maturitetno letno poročilo, ki ga najkasneje do 1. decembra tekočega leta predloži ministru, pristojnemu za šolstvo, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje in univerzam;
-
opravlja druge naloge v zvezi z maturo.
2. Republiške predmetne komisije
5. člen
Za posamezne predmete, iz katerih se opravlja matura (v nadaljevanju: maturitetne predmete), imenuje minister, pristojen za šolstvo, republiške predmetne komisije.
Republiške predmetne komisije sestavljajo predsednik, namestnik in najmanj trije člani.
Predsednik, namestnik in člani republiških predmetnih komisij so lahko srednješolski učitelji, visokošolski učitelji in sodelavci, svetovalci Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in drugi strokovnjaki, ki so se uveljavili na določenem predmetnem področju. Za predsednika je lahko imenovan le visokošolski učitelj. Namestnik predsednika je glavni ocenjevalec.
Komisija izmed svojih članov izbere tajnika.
Predsednik in člani republiških predmetnih komisij so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
6. člen
Republiška predmetna komisija obravnava strokovna vprašanja in pripravlja gradiva. Pri tem:
-
pripravi predlog predmetnega izpitnega kataloga;
-
pripravi načela za oblikovanje vprašanj in nalog ter navodila za ocenjevanje;
-
pripravlja stalno zbirko vprašanj in nalog za pisni in ustni izpit;
-
pripravi vprašanja, naloge in teme za posamezni izpitni rok;
-
predlaga spremembe predmetnega izpitnega kataloga, učbenikov in učnih načrtov;
-
sodeluje pri izobraževanju učiteljev in drugih strokovnih delavcev za potrebe mature;
-
po končanem jesenskem izpitnem roku prouči podatke Državnega izpitnega centra o rezultatih mature in pripravi poročilo za Republiško maturitetno komisijo.
3. Šolska maturitetna komisija
7. člen
Šolsko maturitetno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik ter notranji in največ trije zunanji člani.
Predsednik šolske maturitetne komisije je ravnatelj šole.
Notranje člane in tajnika šolske maturitetne komisije imenuje ravnatelj. Notranji člani komisije morajo biti učitelji maturitetnih predmetov.
Namestnika predsednika imenuje ravnatelj šole izmed članov komisije.
Zunanje člane imenuje Republiška maturitetna komisija izmed strokovnjakov, ki jih predlagajo rektorji in dekani visokošolskih zavodov ter direktor Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije, najkasneje do 15. marca tekočega leta.
Namestnik predsednika, tajnik ter notranji in zunanji člani so imenovani za eno leto in so lahko ponovno imenovani. Šolska maturitetna komisija mora biti imenovana najkasneje do 1. aprila v tekočem šolskem letu.
8. člen
Šolska maturitetna komisija izvaja maturo. Pri tem:
-
vodi izvedbo mature na srednji šoli;
-
daje navodila in koordinira delovanje šolskih predmetnih komisij;
-
razglasi rezultate mature;
-
odloča o pritožbah zoper kršitve postopka pri opravljanju izpita;
-
pripravi končno poročilo o opravljanju mature najkasneje petnajst dni po koncu izpitnega roka na način, ki ga določi Republiška maturitetna komisija;
-
opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom in navodili Republiške maturitetne komisije.
4. Šolske predmetne komisije
9. člen
Šolsko predmetno komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
Člane šolskih predmetnih komisij imenuje ravnatelj šole izmed učiteljev maturitetnih predmetov. Najmanj en član mora biti učitelj, ki poučuje maturitetni predmet v zadnjem letniku (izpraševalec).
Predsednik in člani so imenovani za eno leto in so lahko ponovno imenovani. Šolska predmetna komisija mora biti imenovana najkasneje do 1. aprila v tekočem šolskem letu.
Če na šoli ni mogoče imenovati šolskih predmetnih komisij v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko njihove haloge opravlja šolska maturitetna komisija.
10. člen
Šolska predmetna komisija izvaja maturo pri posameznem maturitetnem predmetu. Pri tem:
-
izvaja ustni del izpitov;
-
obravnava strokovna vprašanja s svojega predmetnega področja in daje predloge republiškim predmetnim komisijam;
-
opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom in z navodili šolske maturitetne komisije.
5. Državni izpitni center
11. člen
Državni izpitni center opravlja naslednja strokovna, tehnična in druga dela:
-
pripravlja in vzdržuje maturitetni informacijski sistem,
-
imenuje zunanje ocenjevalce in z njimi sklepa pogodbe o pravicah in obveznostih pri ocenjevanju izpitnih nalog,
-
vodi seznam zunanjih ocenjevalcev,
-
imenuje glavne ocenjevalce,
-
vodi zbirko izpitnih vprašanj in nalog,
-
pripravlja in izdaja maturitetna gradiva,
-
organizira in tehnično izvede maturo,
-
pripravlja podatke in analize o rezultatih mature,
-
pripravlja strokovne razvojne predloge,
-
vodi finančno poslovanje Republiške maturitetne komisije in republiških predmetnih komisij,
-
nudi Republiški maturitetni komisiji in republiškim predmetnim komisijam potrebno tehnično in strokovno pomoč.
-
opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
II. MATURITETNI IZPITNI KATALOG IN PREDMETNI IZPITNI KATALOGI
12. člen
Pri. maturi se preverja znanje v obsegu, določenem z maturitetnim izpitnim katalogom in predmetnimi izpitnimi katalogi, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje in so objavljeni najkasneje do pričetka pouka v tretjem letniku.
Republiške predmetne komisije si morajo pridobiti mnenje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo o usklajenosti predlogov predmetnih izpitnih katalogov z učnimi načrti predmetov, mnenji najmanj dveh recenzentov, od katerih je eden visokošolski, drugi pa srednješolski učitelj, ter mnenje Urada za šolstvo o izpolnjevanju kadrovskih in materialnih pogojev za izvedbo priprav na maturo.
13. člen
Z maturitetnim izpitnim katalogom se določijo:
-
cilji mature;
-
število maturitetnih predmetov;
-
predmeti skupnega in izbirnega dela mature;
-
načini preverjanja znanja;
-
raven zahtevnosti, na kateri se preverja znanja pri posameznem maturitetnem predmetu;
-
obseg zunanjega ocenjevanja znanj.
14. člen
S predmetnimi izpitnimi katalogi se določijo:
-
kratkoročni in dolgoročni cilji, ki morajo biti doseženi pri posameznih maturitetnih predmetih;
-
znanje, ki se preverja na posamezni ravni zahtevnosti;
-
vsebine in dejavnosti maturitetnih predmetov, ki se ocenjujejo v zadnjem letniku;
-
izpitni pripomočki in sredstva, ki jih je dovoljeno uporabljati pri opravljanju mature;
-
trajanje pisnega in ustnega dela izpita;
-
delež ocene pri pisnem in ustnem delu izpita ter delež ocene vsebin in dejavnosti iz 3. alinee tega odstavka v skupnem številu točk pri posameznem maturitetnem predmetu;
-
primeri izpitnih vprašanj in primeri ocenjevanja.
S predmetnim izpitnim katalogom se lahko določi kot obveznost kandidatov pri pripravah na maturo tudi seminarske naloge in laboratorijske vaje.
III. OPRAVLJANJE MATURE
15. člen
Matura se opravlja na srednjih šolah, ki izvajajo štiriletne oziroma njim ustrezne programe, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, in ki izvajajo pripravo na maturo.
Srednja šola lahko izvaja pripravo za maturitetne predmete, ki se na šoli poučujejo po programu.
Srednja šola vsako leto z razpisom za vpis v prvi letnik objavi maturitetne predmete, za katere bo izvajala pripravo za maturo.
Srednja šola lahko v skladu z normativi ter standardi izvaja pripravo tudi za maturitetne predmete, ki jih ni razpisala v skladu s prejšnjim odstavkom, če za to obstaja interes dijakov.
15.a člen
Maturo lahko opravlja, kdor je končal zaključni letnik katerekoli smeri ali programa štiriletnega srednjega izobraževanja ali maturitetni tečaj v skladu z veljavnimi predpisi.
Vsebino, obseg in raven zahtevnosti znanj mature ter obseg zunanjega ocenjevanja določi Strokovni svet Republike Slovenije po predhodni uskladitvi z univerzami. Strokovni svet Republike Slovenije določi tudi načela za določanje vsebine in obsega preizkusa znanja iz prejšnjega odstavka.
Kdor je končal zaključni letnik katerekoli smeri ali programa štiriletnega srednjega izobraževanja po zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) in je opravil maturo po tem pravilniku, ima opravljen tudi zaključni izpit.
15.b člen
Izpite iz posameznih maturitetnih predmetov lahko opravlja kandidat, ki je že opravil maturo ali ki mu je bilo v tujini pridobljeno spričevalo nostrificirano kot maturitetno spričevalo, če so ti predmeti pogoj za vpis v študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe oziroma se upoštevajo pri izbiri kandidatov za vpis v tak program.
15.c člen
Kandidat, ki se je prijavil k poklicni maturi oziroma za opravljanje poklicne mature izpolnjuje pogoje ali jo je že opravil, lahko opravlja še izpit iz maturitetnega predmeta, če je tak izpit pogoj za vpis v študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe oziroma se upošteva pri izbiri za vpis kandidatov v tak program.
Izpit iz maturitetnega predmeta opravlja kandidat pod pogoji, določenimi s tem pravilnikom, in v rokih, določenih z maturitetnim koledarjem.
16. člen