MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 17 (MSRP...

Podjetje mora uporabljati MSRP 17 za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Če podjetje uporabi MSRP 17 za obdobja pred tem datumom, mora to razkriti.
Zgodnejši začetek uporabe je dovoljen za podjetja, ki na datum začetka uporabe MSRP 17 ali pred tem datumom uporabljajo MSRP 9 Finančni instrumenti.

OPOZORILO TFL

Evropska komisija je v Uredbi Komisije (EU) 2023/1803, ki velja od 16. 10. 2023, objavila nove prevode spremenjenih in prečiščenih besedil mednarodnih računovodskih standardov.
Nova verzija dokumenta je dostopna na povezavi "Naslednik".

MSRP 17 Zavarovalne pogodbe

Mednarodni standard računovodskega poročanja 17

Zavarovalne pogodbe

CILJ

1.

Z MSRP 17 Zavarovalne pogodbe se določajo načela za pripoznavanje, merjenje, predstavljanje in razkrivanje zavarovalnih pogodb, ki spadajo v področje uporabe tega standarda. Cilj MSRP 17 je zagotoviti, da podjetje zagotovi ustrezne informacije, ki natančno predstavljajo te pogodbe. Te informacije so podlaga za uporabnike računovodskih izkazov, da ocenijo vpliv zavarovalnih pogodb na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.

2.

Podjetje pri uporabi MSRP 17 upošteva svoje materialne pravice in obveze, ne glede na to, ali izhajajo iz pogodbe, zakona ali predpisa. Pogodba je dogovor med dvema ali več strankami, ki ustvarja izvršljive pravice in obveze. Izvršljivost pravic in obvez iz pogodbe je pravno vprašanje. Pogodbe so lahko pisne, ustne ali nakazane (implicitne) v skladu z običajnimi poslovnimi praksami podjetja. Pogodbeni pogoji vključujejo vse pogoje iz pogodbe, nedvoumne (eksplicitne) ali nakazane (implicitne), vendar podjetje ne upošteva pogojev, ki nimajo ekonomske vsebine (tj. nimajo opaznega učinka na ekonomske vidike pogodbe). Nakazani (implicitni) pogoji v pogodbi vključujejo tiste, ki jih določajo zakonodaja ali predpisi. Prakse in postopki za sklepanje pogodb s kupci se med pravnimi ureditvami, panogami in podjetji razlikujejo. Poleg tega se lahko razlikujejo znotraj podjetja (lahko so na primer odvisni od razreda kupca ali narave obljubljenega blaga ali storitev).

PODROČJE UPORABE

3.

Podjetje uporablja MSRP 17 za:

(a)

zavarovalne pogodbe, vključno s pozavarovalnimi pogodbami, ki jih izda;

(b)

pozavarovalne pogodbe, ki jih ima sklenjene; in

(c)

naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe, ki jih izda, če podjetje izdaja tudi zavarovalne pogodbe.

4.

Vsa sklicevanja na zavarovalne pogodbe v MSRP 17 veljajo tudi za:

(a)

pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje, razen:

(i)

za sklicevanja na izdane zavarovalne pogodbe in

(ii)

kot je opisano v 60.–70.A členu;

(b)

naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe, kot je določeno v 3.(c) členu, razen za sklicevanja na zavarovalne pogodbe v 3.(c) členu in kot je opisano v 71. členu.

5.

Vsa sklicevanja na izdane zavarovalne pogodbe v MSRP 17 veljajo tudi za zavarovalne pogodbe, ki jih je podjetje pridobilo pri prenosu zavarovalnih pogodb ali pri poslovni združitvi, razen pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje.

6.

V Dodatku A je opredeljena zavarovalna pogodba, B2.–B30. člen Dodatka B pa vsebujejo napotke glede opredelitve zavarovalne pogodbe.

7.

Podjetje MSRP 17 ne uporablja za:

(a)

jamstva, ki jih zagotovi proizvajalec, distributer ali prodajalec v zvezi s prodajo blaga ali storitev kupcu (glej MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci);

(b)

sredstva in obveznosti delodajalcev iz programov zaslužkov zaposlencev (glej MRS 19 Zaslužki zaposlencev in MSRP 2 Plačilo z delnicami) ter pokojninske obveznosti v skladu s pokojninskimi programi z določenimi pokojninami (glej MRS 26 Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov);

(c)

pogodbene pravice ali pogodbene obveze, ki so odvisne od prihodnje uporabe ali pravice do uporabe nefinančne postavke (na primer nekatera nadomestila za licence, avtorske pravice, spremenljiva in druga pogojna plačila najemnin in podobne postavke: glej MSRP 15, MRS 38 Neopredmetena sredstva in MSRP 16 Najemi);

(d)

jamstva za preostalo vrednost, ki jih zagotovi proizvajalec, distributer ali prodajalec, in najemnikova jamstva za preostalo vrednost, če so vgrajena v finančni najem (glej MSRP 15 in MSRP 16);

(e)

pogodbe o finančnem poroštvu, razen če je izdajatelj predhodno izrecno navedel, da take pogodbe obravnava kot zavarovalne pogodbe, in je uporabil obračunavanje, ki se uporablja za zavarovalne pogodbe. Izdajatelj se odloči, da bo za take pogodbe o finančnem poroštvu uporabljal MSRP 17 ali MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja in MSRP 9 Finančni instrumenti. Izdajatelj lahko sprejme to odločitev za vsako pogodbo posebej, odločitev za posamezno pogodbo pa je nepreklicna;

(f)

pogojna nadomestila kot obveznost ali terjatev v poslovni združitvi (glej MSRP 3 Poslovne združitve);

(g)

zavarovalne pogodbe, pri katerih je podjetje imetnik police, razen če so te pogodbe pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje (glej 3.(b) člen);

(h)

pogodbe o kreditnih karticah ali podobne pogodbe, ki zagotavljajo kreditne ali plačilne ureditve, ki ustrezajo opredelitvi zavarovalne pogodbe, če, in samo če podjetje ne upošteva ocene zavarovalnega tveganja, povezanega s posameznim kupcem, pri določanju cene pogodbe s tem kupcem (glej MSRP 9 in druge relevantne MSRP). Če in samo če MSRP 9 od podjetja zahteva, da loči sestavino zavarovalnega kritja (glej 2.1.(e)(iv) člen MSRP 9), vgrajeno v tako pogodbo, podjetje za to sestavino uporabi MSRP 17.

8.

Nekatere pogodbe ustrezajo opredelitvi zavarovalne pogodbe, vendar je njihov glavni namen opravljanje storitev za vnaprej določeno plačilo. Podjetje se lahko odloči uporabiti MSRP 15 namesto MSRP 17 za take pogodbe, ki jih izda, če in samo če so izpolnjeni določeni pogoji. Podjetje lahko sprejme to odločitev za vsako pogodbo posebej, vendar je odločitev za posamezno pogodbo nepreklicna. Pogoji so:

(a)

podjetje ne upošteva ocene tveganja, povezanega s posameznim kupcem, pri določanju cene pogodbe s tem kupcem;

(b)

nadomestilo po pogodbi se kupcu zagotovi z zagotovitvijo storitev in ne z denarnimi plačili; in

(c)

zavarovalno tveganje, preneseno s pogodbo, izhaja predvsem iz uporabe storitev s strani kupca in ne iz negotovosti glede nabavne vrednosti oziroma stroška teh storitev.

8.A

Nekatere pogodbe ustrezajo opredelitvi zavarovalne pogodbe, vendar imajo nadomestilo za zavarovane dogodke omejeno na znesek, ki bi bil sicer potreben za poravnavo obveze imetnika police, ustvarjene s pogodbo (na primer posojila z odpustkom vračila v primeru smrti). Podjetje se odloči, ali bo uporabilo MSRP 17 ali MSRP 9 za take pogodbe, ki jih izdaja, razen če so take pogodbe izključene iz področja uporabe MSRP 17 na podlagi 7. člena. Podjetje sprejme tako odločitev za vsak portfelj zavarovalnih pogodb, njegova odločitev za vsak portfelj pa je nepreklicna.

Kombinacije zavarovalnih pogodb

9.

Sklop ali niz zavarovalnih pogodb z isto ali povezano nasprotno stranko lahko dosega skupen poslovni učinek ali pa je zasnovan za doseganje takega učinka. Za poročanje o vsebini takih pogodb je morda treba tak sklop ali niz pogodb obravnavati kot celoto. Na primer, če gre pri pravicah in obvezah v eni pogodbi zgolj za popolno razveljavitev pravic in obvez v drugi pogodbi, sklenjeni ob istem času z isto nasprotno stranko, je njun skupni učinek, da ne obstajajo nobene pravice in obveze.

Ločevanje sestavin od zavarovalne pogodbe (B31.–B35. člen)

10.

Zavarovalna pogodba lahko vsebuje eno ali več sestavin, ki bi spadale v področje uporabe drugega standarda, če bi bile ločene pogodbe. Na primer, zavarovalna pogodba lahko vsebuje naložbeno sestavino ali sestavino za storitve, ki niso storitve zavarovalne pogodbe (ali oboje). Podjetje uporabi 11.–13. člen za določanje in obračunavanje sestavin pogodbe.

11.

Podjetje:

(a)

uporabi MSRP 9 za določitev, ali obstaja vgrajen izvedeni finančni instrument, ki ga je treba ločiti, in če ta obstaja, kako se ta izvedeni finančni instrument obračunava;

(b)

od gostiteljske zavarovalne pogodbe loči naložbeno sestavino, če in samo če je ta naložbena sestavina razločljiva od pogodbe (glej B31.–B32. člen). Podjetje za obračunavanje ločene naložbene sestavine uporabi MSRP 9, razen če gre za naložbeno pogodbo z možnostjo diskrecijske udeležbe, ki spada v področje uporabe MSRP 17 (glej 3.(c) člen).

12.

Po uporabi 11. člena za ločitev denarnih tokov, povezanih z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti in od njih razločljivimi naložbenimi sestavinami, podjetje od gostiteljske zavarovalne pogodbe loči obljube za prenos razločljivega blaga ali storitev, ki niso storitve zavarovalne pogodbe, na imetnika police, pri čemer uporabi 7. člen MSRP 15. Podjetje takšno obveznost obračunava v skladu z MSRP 15. Pri uporabi 7. člena MSRP 15 za ločitev obljube podjetje uporabi B33.–B35. člen MSRP 17 in ob začetnem pripoznanju:

(a)

uporabi MSRP 15 za razporeditev denarnih pritokov med zavarovalno sestavino in vse obljube za zagotovitev razločljivega blaga ali storitev, ki niso storitve zavarovalne pogodbe; in

(b)

razporedi denarne odtoke med zavarovalno sestavino in vse obljubljeno blago ali storitve, ki niso storitve zavarovalne pogodbe, obračunane v skladu z MSRP 15, tako da:

(i)

se denarni odtoki, povezani neposredno z vsako komponento, pripišejo tej komponenti, ter

(ii)

se vsi preostali denarni odtoki razporedijo na sistematični in razumni podlagi, tako da odražajo denarne odtoke, ki bi po pričakovanjih podjetja nastali, če bi bila ta sestavina ločena pogodba.

13.

Podjetje po uporabi 11.–12. člena vse preostale sestavine gostiteljske zavarovalne pogodbe obračunava v skladu z MSRP 17. V nadaljevanju se vsa sklicevanja v MSRP 17 na vgrajene izvedene finančne instrumente nanašajo na izvedene finančne instrumente, ki niso bili ločeni od gostiteljske zavarovalne pogodbe, vsa sklicevanja na naložbene sestavine pa se nanašajo na naložbene sestavine, ki niso bile ločene od gostiteljske zavarovalne pogodbe (razen sklicevanj v B31.–B32. členu).

RAVEN ZDRUŽEVANJA ZAVAROVALNIH POGODB

14.

Podjetje opredeli portfelje zavarovalnih pogodb. Portfelj sestavljajo pogodbe, ki so izpostavljene podobnim tveganjem in se upravljajo skupaj. Za pogodbe, ki spadajo v isto družino produktov, bi se pričakovalo, da imajo podobna tveganja in da so v istem portfelju, če se upravljajo skupaj. Za pogodbe iz različnih družin produktov (na primer fiksna renta z enkratno premijo v primerjavi z navadnim življenjskim zavarovanjem) se ne bi pričakovalo, da imajo podobna tveganja, in zato bi bilo pričakovati, da bodo v različnih portfeljih.

15.

16.–24. člen se nanašajo na izdane zavarovalne pogodbe. Zahteve za raven združevanja pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, so določene v 61. členu.

16.

Podjetje razdeli portfelj izdanih zavarovalnih pogodb najmanj na:

(a)

skupino pogodb, ki so ob začetnem pripoznanju kočljive, če obstajajo,

(b)

skupino pogodb, za katere je ob začetnem pripoznanju malo verjetno, da bodo pozneje postale kočljive, če obstajajo, in

(c)

skupino preostalih pogodb, če obstajajo.

17.

Če ima podjetje primerne in dokazljive informacije, na podlagi katerih lahko sklene, da bo ob uporabi 16. člena celoten niz pogodb v isti skupini, lahko niz pogodb izmeri, da določi, ali so pogodbe kočljive (glej 47. člen), in ga oceni, da določi, ali je za pogodbe malo verjetno, da bodo pozneje postale kočljive (glej 19. člen). Če podjetje nima primernih in dokazljivih informacij, na podlagi katerih lahko sklene, da bo celoten niz pogodb v isti skupini, skupino, v katero spadajo pogodbe, določi z obravnavanjem posameznih pogodb.

18.

Za izdane pogodbe, za katere podjetje uporablja pristop razporejanja premij (glej 53.–59. člen), podjetje predpostavlja, da nobena pogodba v portfelju ob začetnem pripoznanju ni kočljiva, razen če dejstva in okoliščine kažejo nasprotno. Podjetje oceni, ali je za pogodbe, ki ob začetnem pripoznanju niso kočljive, malo verjetno, da bodo pozneje postale kočljive, tako da oceni verjetnost sprememb veljavnih dejstev in okoliščin.

19.

Za izdane pogodbe, za katere podjetje ne uporabi pristopa razporejanja premij (glej 53.-54. člen), podjetje oceni, ali je za pogodbe, ki ob začetnem pripoznanju niso kočljive, malo verjetno, da bodo postale kočljive:

(a)

na podlagi verjetnosti sprememb predpostavk, zaradi katerih bi, če bi nastopile, pogodbe postale kočljive;

(b)

z uporabo informacij o ocenah, zagotovljenih v okviru notranjega poročanja podjetja. Zato pri ocenjevanju, ali je za pogodbe, ki ob začetnem pripoznanju niso kočljive, malo verjetno, da bodo postale kočljive:

(i)

podjetje ne zanemari informacij, ki se zagotovijo z notranjim poročanjem, o učinku sprememb predpostavk pri različnih pogodbah na verjetnost, da bodo postale kočljive, vendar

(ii)

podjetju ni treba zbirati dodatnih informacij, ki presegajo informacije, zagotovljene v okviru notranjega poročanja podjetja, o učinku sprememb predpostavk pri različnih pogodbah.

20.

Če bi ob uporabi 14.–19. člena pogodbe v portfelju pripadale različnim skupinam samo zato, ker zakonodaja ali predpisi izrecno omejujejo dejansko zmožnost podjetja, da določi različno ceno ali raven koristi za imetnike police z različnimi značilnostmi, lahko podjetje te pogodbe vključi v isto skupino. Podjetje tega člena ne sme uporabiti po analogiji pri drugih postavkah.

21.

Podjetje lahko skupine, opisane v 16. členu, nadalje razdeli. Na primer, podjetje se lahko odloči portfelje razdeliti na:

(a)

več skupin pogodb, ki ob začetnem pripoznanju niso kočljive, če se pri notranjem poročanju podjetja zagotovijo informacije, ki razlikujejo med:

(i)

različnimi stopnjami dobičkonosnosti ali

(ii)

različnimi možnostmi, da pogodbe po začetnem pripoznanju postanejo kočljive; in

(b)

več kot eno skupino pogodb, ki so ob začetnem pripoznanju kočljive, če se pri notranjem poročanju podjetja zagotovijo podrobnejše informacije o obsegu, v katerem so pogodbe kočljive.

22.

Podjetje pogodb, ki so bile izdane z več kot enoletnim razmikom, ne vključi v isto skupino. Da to doseže, podjetje po potrebi nadalje razdeli skupine, opisane v 16.–21. členu.

23.

Skupina zavarovalnih pogodb je sestavljena iz ene same pogodbe, če je to rezultat uporabe 14.–22. člena.

24.

Podjetje zahteve za pripoznavanje in merjenje iz MSRP 17 uporabi za skupine pogodb, določene z uporabo 14.–23. člena. Podjetje določi skupine ob začetnem pripoznanju in dodaja pogodbe v skupine z uporabo 28. člena. Podjetje pozneje ne ocenjuje ponovno sestave skupin. Za merjenje skupine pogodb lahko podjetje denarne tokove pri izpolnitvi oceni na višji ravni združevanja kot na ravni skupine ali portfelja, če lahko z uporabo 32.(a), 40.(a)(i) in 40.(b) člena ustrezne denarne tokove pri izpolnitvi vključi v merjenje skupine tako, da take ocene dodeli skupinam pogodb.

PRIPOZNAVANJE

25.

Podjetje pripozna skupino zavarovalnih pogodb, ki jih izda, ob tistem od naslednjih dogodkov, ki nastopi prvi:

(a)

začetek obdobja kritja skupine pogodb;

(b)

datum, ko zapade v plačilo prvo plačilo imetnika police iz skupine, in

(c)

pri skupinah kočljivih pogodb, ko skupina postane kočljiva.

26.

Če pogodbeni rok zapadlosti ne obstaja, se prvo plačilo imetnika police šteje za zapadlo v plačilo, ko je prejeto. Podjetje mora z uporabo 16. člena določiti, ali katere koli pogodbe tvorijo skupino kočljivih pogodb, pred zgodnejšim od datumov iz 25.(a) in 25.(b) člena, če dejstva in okoliščine kažejo na to, da taka skupina obstaja.

27.

[črtano]

28.

Pri pripoznavanju skupine zavarovalnih pogodb v poročevalskem obdobju podjetje vključi samo pogodbe, ki posamično izpolnjujejo eno od meril iz 25. člena, in oceni diskontne stopnje na datum začetnega pripoznanja (glej B73. člen) in enote kritja, zagotovljene v poročevalskem obdobju (glej B119. člen). Podjetje lahko pod pogoji iz 14.–22. člena po koncu poročevalskega obdobja v skupino vključi dodatne pogodbe. Podjetje doda pogodbo v skupino v poročevalskem obdobju, v katerem ta pogodba izpolnjuje eno od meril iz 25. člena. To lahko povzroči spremembo pri določanju diskontnih stopenj na datum začetnega pripoznanja z uporabo B73. člena. Podjetje spremenjene mere uporabi od začetka poročevalskega obdobja, v katerem se nove pogodbe dodajo skupini.

Denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj (glej B35.A–B35.D člen)

28.A

Podjetje razporedi denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj na skupine zavarovalnih pogodb na podlagi sistematične in razumne metode z uporabo B35.A–B35.B člena, razen če se odloči, da jih bo pripoznalo kot odhodke z uporabo 59.(a) člena.

28.B

Podjetje, ki ne uporabi 59.(a) člena, pripozna kot sredstvo plačane denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj (ali denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, za katere je bila pripoznana obveznost z uporabo drugega MSRP) pred pripoznanjem povezane skupine zavarovalnih pogodb. Podjetje tako sredstvo pripozna za vsako povezano skupino zavarovalnih pogodb.

28.C

Podjetje odpravi pripoznanje sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, kadar so denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj vključeni v merjenje povezane skupine zavarovalnih pogodb z uporabo 38.(c)(i) ali 55.(a)(iii) člena.

28.D

Če se uporablja 28. člen, podjetje uporabi 28.B–28.C člen v skladu z B35.C členom.

28.E

Podjetje na koncu vsakega poročevalskega obdobja oceni zmožnost povračila sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, če dejstva in okoliščine kažejo, da je sredstvo morda oslabljeno (glej B35.D člen). Če podjetje ugotovi izgubo zaradi oslabitve, prilagodi knjigovodsko vrednost sredstva in izgubo zaradi oslabitve pripozna v poslovnem izidu.

28.F

Podjetje v poslovnem izidu pripozna razveljavitev dela ali celotne izgube zaradi oslabitve, prej pripoznane z uporabo 28.E člena, in poveča knjigovodsko vrednost sredstva v obsegu, v katerem pogojev za oslabitev ni več oziroma so se izboljšali.

MERJENJE (B36.–B119.F ČLEN)

29.

Podjetje uporabi 30.–52. člen za vse skupine zavarovalnih pogodb, ki spadajo v področje uporabe MSRP 17, z naslednjimi izjemami:

(a)

za skupine zavarovalnih pogodb, ki izpolnjujejo katero koli merilo iz 53. člena, lahko podjetje poenostavi merjenje skupine z uporabo pristopa razporejanja premij iz 55.–59. člena;

(b)

za skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, podjetje uporabi 32.–46. člen, kot se zahteva v 63.–70.A členu. 45. člen (o zavarovalnih pogodbah z neposredno udeležbo) in 47.–52. člen (o kočljivih pogodbah) se ne uporabljajo za skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje;

(c)

za skupine naložbenih pogodb z možnostjo diskrecijske udeležbe podjetje uporabi 32.–52. člen, kot so spremenjeni z 71. členom.

30.

Kadar podjetje za skupino zavarovalnih pogodb, ki ustvarjajo denarne tokove v tuji valuti, uporabi MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev, to skupino pogodb, vključno s pogodbeno storitveno maržo, obravnava kot denarno postavko.

31.

V računovodskih izkazih podjetja, ki izdaja zavarovalne pogodbe, denarni tokovi pri izpolnitvi ne odražajo tveganja neizpolnitve obveznosti, tj. tveganja za neuspešnost tega podjetja (tveganje za neuspešnost je opredeljeno v MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti).

Merjenje ob začetnem pripoznanju (B36.–B95.F člen)

32.

Podjetje ob začetnem pripoznanju meri skupino zavarovalnih pogodb kot vsoto:

(a)

denarnih tokov pri izpolnitvi, ki jih sestavljajo:

(i)

ocene prihodnjih denarnih tokov (33.–35. člen),

(ii)

prilagoditev, ki odraža časovno vrednost denarja in finančna tveganja, povezana s prihodnjimi denarnimi tokovi, v obsegu, v katerem finančna tveganja niso vključena v ocene prihodnjih denarnih tokov (36. člen), in

(iii)

prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja (37. člen);

(b)

pogodbene storitvene marže, izmerjene z uporabo 38.–39. člena.

Ocene prihodnjih denarnih tokov (B36.–B71. člen),

33.

Podjetje v merjenje skupine zavarovalnih pogodb vključi vse prihodnje denarne tokove znotraj pogodbenih meja vsake pogodbe v skupini (glej 34. člen). Podjetje lahko z uporabo 24. člena oceni prihodnje denarne tokove na višji ravni združevanja in nato razporedi iz njih izhajajoče denarne tokove pri izpolnitvi na posamezne skupine pogodb. Ocene prihodnjih denarnih tokov morajo:

(a)

vključevati, na nepristranski način, vse primerne in dokazljive informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj, o znesku, času in negotovosti teh prihodnjih denarnih tokov (glej B37.–B41. člen). Da to zagotovi, podjetje oceni pričakovano vrednost (tj. z verjetnostjo tehtano povprečje) celotnega razpona možnih izidov;

(b)

odražati zorni kot podjetja, če so ocene vseh relevantnih tržnih spremenljivk skladne z razpoložljivimi tržnimi cenami za te spremenljivke (glej B42.–B53. člen);

(c)

biti aktualne – ocene odražajo pogoje, ki obstajajo na datum merjenja, vključno s predpostavkami na ta datum o prihodnosti (glej B54.–B60. člen);

(d)

biti nedvoumne (eksplicitne) – podjetje prilagoditev za nefinančno tveganje oceni ločeno od drugih ocen (glej B90. člen). Podjetje prav tako oceni denarne tokove ločeno od prilagoditve za časovno vrednost denarja in finančno tveganje, razen če najustreznejša tehnika merjenja združuje te ocene (glej B46. člen).

34.

Denarni tokovi so znotraj pogodbenih meja zavarovalne pogodbe, če izhajajo iz materialnih pravic in obvez, ki obstajajo v poročevalskem obdobju, v katerem lahko podjetje doseže, da bo imetnik police plačal premije, ali v katerem ima podjetje materialno obvezo, da imetniku police zagotovi storitve zavarovalne pogodbe (glej B61.–B71. člen) Materialna obveza za zagotovitev storitev zavarovalne pogodbe preneha obstajati, ko:

(a)

je podjetje dejansko zmožno ponovno oceniti tveganja določenega imetnika police in lahko posledično določi ceno ali raven koristi, ki v celoti odraža ta tveganja; ali

(b)

sta izpolnjeni obe naslednji merili:

(i)

podjetje je dejansko zmožno ponovno oceniti tveganja portfelja zavarovalnih pogodb, ki vsebuje pogodbo, in lahko posledično določi ceno ali raven koristi, ki v celoti odraža tveganje tega portfelja, in

(ii)

pri določanju višine premij do datuma, ko se tveganja ponovno ocenijo, se ne upoštevajo tveganja, ki se nanašajo na obdobja po datumu ponovne ocene.

35.

Podjetje kot sredstvo ali obveznost ne pripozna nobenih zneskov, ki se nanašajo na pričakovane premije ali pričakovane zahtevke, ki niso znotraj pogodbenih meja zavarovalne pogodbe. Taki zneski se nanašajo na prihodnje zavarovalne pogodbe.

Diskontne stopnje (B72.–B85. člen)

36.

Podjetje prilagodi ocene prihodnjih denarnih tokov, da odražajo časovno vrednost denarja in finančna tveganja, povezana s temi denarnimi tokovi, v obsegu, v katerem finančna tveganja niso vključena v ocene denarnih tokov. Diskontne stopnje, ki se uporabljajo za ocene prihodnjih denarnih tokov, opisane v 33. členu:

(a)

odražajo časovno vrednost denarja, značilnosti denarnih tokov ter likvidnostne značilnosti zavarovalnih pogodb;

(b)

so skladne z razpoložljivimi trenutnimi tržnimi cenami (če obstajajo) za finančne instrumente z denarnimi tokovi, katerih značilnosti so skladne z značilnostmi zavarovalnih pogodb, na primer v smislu časa, valute in likvidnosti; ter

(c)

izključujejo učinek dejavnikov, ki vplivajo na take razpoložljive tržne cene, vendar nimajo učinka na prihodnje denarne tokove zavarovalnih pogodb.

Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja (B86.–B92. člen)

37.

Podjetje prilagodi oceno sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, da odraža nadomestilo, ki ga podjetje zahteva, ker mora nositi negotovost glede zneska in časa denarnih tokov, ki izhaja iz nefinančnega tveganja.

Pogodbena storitvena marža

38.

Pogodbena storitvena marža je sestavina sredstva ali obveznosti za skupino zavarovalnih pogodb, ki predstavlja nezasluženi dobiček, ki ga bo podjetje pripoznalo pri opravljanju storitev zavarovalne pogodbe v prihodnosti. Podjetje izmeri pogodbeno storitveno maržo ob začetnem pripoznanju skupine zavarovalnih pogodb po znesku, ki, razen če se uporablja 47. člen (o kočljivih pogodbah) ali B123.A člen (o prihodkih iz zavarovanja v zvezi z 38.(c)(ii) členom), ne privede do nobenih prihodkov ali odhodkov, ki izhajajo iz:

(a)

začetnega pripoznanja zneska za denarne tokove pri izpolnitvi, merjene z uporabo 32.–37. člena;

(b)

katerih koli denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb v skupini na tisti datum;

(c)

odprave pripoznanja na datum začetnega pripoznanja:

(i)

sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj z uporabo 28.C člena, in

(ii)

katerega koli drugega sredstva ali obveznosti, prej pripoznane za denarne tokove, povezane s skupino pogodb, kot je določeno v B66.A členu.

39.

Za zavarovalne pogodbe, pridobljene pri prenosu zavarovalnih pogodb ali v poslovni združitvi iz področja uporabe MSRP 3, podjetje uporabi 38. člen v skladu z B93.–B95.F členom.

Poznejše merjenje

40.

Knjigovodska vrednost skupine zavarovalnih pogodb na koncu vsakega poročevalskega obdobja je vsota:

(a)

obveznosti za preostalo kritje, sestavljene iz:

(i)

denarnih tokov pri izpolnitvi, povezanih s prihodnjo storitvijo, dodeljenih skupini na ta datum, ki se izmerijo z uporabo 33.–37. člena in B36.–B92. člena,

(ii)

pogodbene storitvene marže skupine na ta datum, izmerjene z uporabo 43.-46. člena; in

(b)

obveznosti za nastale zahtevke, ki jo sestavljajo denarni tokovi pri izpolnitvi, povezani s preteklo storitvijo, dodeljeni skupini na ta datum, ki se izmerijo z uporabo 33.–37. člena in B36.–B92. člena.

41.

Podjetje pripozna prihodke in odhodke za naslednje spremembe knjigovodske vrednosti obveznosti za preostalo kritje:

(a)

prihodki iz zavarovanja – za zmanjšanje obveznosti za preostalo kritje zaradi storitev, opravljenih v obdobju (merijo se z uporabo B120.–B124. člena);

(b)

odhodki iz zavarovalnih storitev – za izgube pri kočljivih skupinah pogodb in razveljavitve takih izgub (glej 47.–52. člen); in

(c)

finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja – za učinek časovne vrednosti denarja in učinek finančnega tveganja, kot je določeno v 87. členu.

42.

Podjetje pripozna prihodke in odhodke za naslednje spremembe knjigovodske vrednosti obveznosti za nastale zahtevke:

(a)

odhodki iz zavarovalnih storitev – za povečanje obveznosti zaradi zahtevkov in odhodkov, nastalih v tem obdobju, brez kakršnih koli naložbenih sestavin;

(b)

odhodki iz zavarovalnih storitev – za vse naknadne spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi v zvezi z nastalimi zahtevki in nastalimi odhodki; in

(c)

finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja – za učinek časovne vrednosti denarja in učinek finančnega tveganja, kot je določeno v 87. členu.

Pogodbena storitvena marža (B96.–B119.B člen)

43.

Pogodbena storitvena marža na koncu poročevalskega obdobja predstavlja dobiček v skupini zavarovalnih pogodb, ki še ni bil pripoznan v poslovnem izidu, ker se nanaša na prihodnjo storitev, ki se bo opravila po pogodbah v skupini.

44.

Za zavarovalne pogodbe brez neposredne udeležbe je knjigovodska vrednost pogodbene storitvene marže skupine pogodb na koncu poročevalskega obdobja enaka knjigovodski vrednosti na začetku poročevalskega obdobja, prilagojeni za:

(a)

učinek vseh novih pogodb, dodanih skupini (glej 28. člen);

(b)

obresti, natečene na knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene marže v poročevalskem obdobju, izmerjene po diskontnih stopnjah, določenih v B72.(b) členu;

(c)

spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi v zvezi s prihodnjo storitvijo, kot so navedene v B96.–B100. členu, razen v obsegu, v katerem:

(i)

taka povečanja denarnih tokov pri izpolnitvi presegajo knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene marže, kar privede do izgube (glej 48.(a) člen), ali

(ii)

se taka zmanjšanja denarnih tokov pri izpolnitvi dodelijo sestavini izgube pri obveznosti za preostalo kritje z uporabo 50.(b) člena;

(d)

učinek tečajnih razlik na pogodbeno storitveno maržo; in

(e)

znesek, pripoznan kot prihodek iz zavarovanja zaradi prenosa storitev zavarovalne pogodbe v obdobju, določen z razporeditvijo pogodbene storitvene marže, preostale na koncu poročevalskega obdobja (pred kakršno koli razporeditvijo), po tekočem in preostalem obdobju kritja z uporabo B119. člena.

45.

Za zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo (glej B101.–B118. člen) je knjigovodska vrednost pogodbene storitvene marže skupine pogodb na koncu poročevalskega obdobja enaka knjigovodski vrednosti na začetku poročevalskega obdobja, prilagojeni za zneske, navedene v pododstavkih (a) do (e) v nadaljevanju. Podjetju teh prilagoditev ni treba navajati ločeno. Namesto tega se lahko za nekatere ali vse prilagoditve določi združen znesek. Prilagoditve so:

(a)

učinek vseh novih pogodb, dodanih skupini (glej 28. člen);

(b)

sprememba zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk, ki so podlaga (glej B104.(b)(i) člen), razen v obsegu, v katerem:

(i)

se uporablja B115. člen (o zmanjševanju tveganj),

(ii)

zmanjšanje zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk, ki so podlaga, presega knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene marže, kar privede do izgube (glej 48. člen), ali

(iii)

povečanje zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk, ki so podlaga, razveljavi znesek iz točke (ii);

(c)

spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi v zvezi s prihodnjo storitvijo, kot so navedene v B101.–B118. členu, razen v obsegu, v katerem:

(i)

se uporablja B115. člen (o zmanjševanju tveganj),

(ii)

taka povečanja denarnih tokov pri izpolnitvi presegajo knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene marže, kar privede do izgube (glej 48. člen), ali

(iii)

se taka zmanjšanja denarnih tokov pri izpolnitvi dodelijo sestavini izgube pri obveznosti za preostalo kritje z uporabo 50.(b) člena;

(d)

učinek vse izhajajočih tečajnih razlik na pogodbeno storitveno maržo; in

(e)

znesek, pripoznan kot prihodek iz zavarovanja zaradi prenosa storitev zavarovalne pogodbe v obdobju, določen z razporeditvijo pogodbene storitvene marže, preostale na koncu poročevalskega obdobja (pred kakršno koli razporeditvijo), po tekočem in preostalem obdobju kritja z uporabo B119. člena.

46.

Nekatere spremembe pogodbene storitvene marže izravnajo spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi za obveznost za preostalo kritje, kar povzroči, da ne pride do nobenih sprememb skupne knjigovodske vrednosti obveznosti za preostalo kritje. Podjetje v obsegu, v katerem spremembe pogodbene storitvene marže ne izravnajo sprememb denarnih tokov pri izpolnitvi za obveznost za preostalo kritje, pripozna prihodke in odhodke za spremembe z uporabo 41. člena.

Kočljive pogodbe

47.

Zavarovalna pogodba je na datum začetnega pripoznanja kočljiva, če denarni tokovi pri izpolnitvi, dodeljeni pogodbi, vsi prej pripoznani denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj in vsi denarni tokovi, ki izhajajo iz pogodbe na datum začetnega pripoznanja, skupaj predstavljajo neto denarni odtok. Podjetje z uporabo 16.(a) člena take pogodbe razporedi v skupine, ločene od pogodb, ki niso kočljive. V obsegu, v katerem se uporablja 17. člen, lahko podjetje identificira skupino kočljivih pogodb tako, da izmeri niz pogodb in ne posamične pogodbe. Podjetje v poslovnem izidu pripozna izgubo za neto odtok pri skupini kočljivih pogodb, kar povzroči, da je knjigovodska vrednost obveznosti za skupino enaka denarnim tokovom pri izpolnitvi, pogodbena storitvena marža skupine pa enaka nič.

48.

Skupina zavarovalnih pogodb postane pri poznejšem merjenju kočljiva (ali kočljivejša), če naslednji zneski presegajo knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene marže:

(a)

neugodne spremembe, ki se nanašajo na prihodnjo storitev, denarnih tokov pri izpolnitvi, dodeljenih skupini, zaradi sprememb ocen prihodnjih denarnih tokov in prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja; in

(b)

za skupino zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo zmanjšanje zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk, ki so podlaga.

Podjetje z uporabo 44.(c)(i), 45.(b)(ii) in 45.(c)(ii) člena v poslovnem izidu pripozna izgubo v višini tega presežnega zneska.

49.

Podjetje oblikuje (ali poveča) sestavino izgube obveznosti za preostalo kritje za kočljivo skupino, ki predstavlja izgube, pripoznane z uporabo 47.–48. člena. Sestavina izgube določa zneske, predstavljene v poslovnem izidu kot razveljavitve izgub pri kočljivih skupinah, ki se posledično izključijo pri ugotavljanju prihodkov iz zavarovanja.

50.

Ko je podjetje pripoznalo izgubo pri kočljivi skupini zavarovalnih pogodb, razporedi:

(a)

naknadne spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi obveznosti za preostalo kritje iz 51. člena na sistematični podlagi med:

(i)

sestavino izgube obveznosti za preostalo kritje in

(ii)

obveznost za preostalo kritje brez sestavine izgube;

(b)

izključno na sestavino izgube, dokler se ta sestavina ne zmanjša na nič:

(i)

vsako naknadno zmanjšanje, ki se nanaša na prihodnjo storitev, denarnih tokov pri izpolnitvi, dodeljenih skupini, zaradi sprememb ocen prihodnjih denarnih tokov in prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja; in

(ii)

vsa naknadna povečanja zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk, ki so podlaga.

Podjetje z uporabo 44.(c)(ii), 45.(b)(iii) in 45.(c)(iii) člena prilagodi pogodbeno storitveno maržo samo za presežek zmanjšanja nad zneskom, dodeljenim sestavini izgube.

51.

Naknadne spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi pri obveznosti za preostalo kritje, ki se morajo razporediti z uporabo 50.(a) člena, so:

(a)

ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov za zahtevke in odhodke, za katere ne velja več obveznost za preostalo kritje zaradi nastalih odhodkov iz zavarovalnih storitev;

(b)

spremembe prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, pripoznane v poslovnem izidu zaradi sprostitve iz tveganja; in

(c)

finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja.

52.

Sistematična razporeditev, ki se zahteva s 50.(a) členom, povzroči, da skupni zneski, razporejeni na sestavino izgube v skladu z 48.–50. členom, do konca obdobja kritja skupine pogodb dosežejo vrednost nič.

Pristop razporejanja premij

53.

Podjetje lahko poenostavi merjenje skupine zavarovalnih pogodb z uporabo pristopa razporejanja premij, opisanega v 55.–59. členu, če in samo če ob oblikovanju skupine:

(a)

podjetje utemeljeno pričakuje, da se meritev obveznosti za preostalo kritje za skupino na podlagi take poenostavitve ne bi bistveno razlikovala od meritve na podlagi zahtev iz 32.–52. člena; ali

(b)

obdobje kritja vsake pogodbe v skupini (vključno s storitvami zavarovalne pogodbe, ki izhajajo iz vseh premij znotraj pogodbenih meja, določenih na ta datum z uporabo 34. člena) znaša eno leto ali manj.

54.

Merilo iz 53.(a) člena ni izpolnjeno, če podjetje ob oblikovanju skupine pričakuje pomembno spremenljivost denarnih tokov pri izpolnitvi, ki bi vplivala na merjenje obveznosti za preostalo kritje v obdobju pred nastankom zahtevka. Spremenljivost denarnih tokov pri izpolnitvi se na primer poveča z:

(a)

obsegom, v katerem so prihodnji denarni tokovi povezani z morebitnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vgrajenimi v pogodbe; in

(b)

trajanjem obdobja kritja skupine pogodb.

55.

Podjetje z uporabo pristopa razporejanja premij obveznost za preostalo kritje izmeri na naslednji način:

(a)

ob začetnem pripoznanju je knjigovodska vrednost obveznosti enaka:

(i)

morebitnim premijam, prejetim ob začetnem pripoznanju,

(ii)

zmanjšanim za morebitne denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj na ta datum, razen če se podjetje odloči plačila pripoznati kot odhodek z uporabo 59.(a) člena, in

(iii)

povečanim ali zmanjšanim za vsak znesek, ki izhaja iz odprave pripoznanja na ta datum:

1.

sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj z uporabo 28.C člena, in

2.

katerega koli drugega sredstva ali obveznosti, prej pripoznane za denarne tokove, povezane s skupino pogodb, kot je določeno v B66.A členu.

(b)

na koncu vsakega poznejšega poročevalskega obdobja je knjigovodska vrednost obveznosti knjigovodska vrednost na začetku poročevalskega obdobja:

(i)

povečana za premije, prejete v obdobju,

(ii)

zmanjšana za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, razen če se podjetje odloči plačila pripoznati kot odhodek z uporabo 59.(a) člena,

(iii)

povečana za vse zneske, povezane z amortizacijo denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj, pripoznane kot odhodke v poročevalskem obdobju, razen če se podjetje odloči denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj pripoznati kot odhodek z uporabo 59.(a) člena,

(iv)

povečana za morebitne prilagoditve sestavine financiranja z uporabo 56. člena,

(v)

zmanjšana za znesek, pripoznan kot prihodki iz zavarovanja za storitve, zagotovljene v tem obdobju (glej B126. člen), in

(vi)

zmanjšana za morebitno naložbeno sestavino, ki je bila izplačana ali prenesena na obveznost za nastale zahtevke.

56.

Če imajo zavarovalne pogodbe v skupini pomembno sestavino financiranja, podjetje prilagodi knjigovodsko vrednost obveznosti za preostalo kritje, tako da se v njej upoštevata časovna vrednost denarja in učinek finančnega tveganja z uporabo diskontnih stopenj iz 36. člena, kot so bile določene ob začetnem pripoznanju. Podjetju ni treba prilagoditi knjigovodske vrednosti obveznosti za preostalo kritje, tako da se v njej upoštevata časovna vrednost denarja in učinek finančnega tveganja, če ob začetnem pripoznanju pričakuje, da obdobje med zagotovitvijo vsakega dela storitev in povezanim rokom zapadlosti premije ni daljše od enega leta.

57.

Če v katerem koli trenutku v obdobju kritju dejstva in okoliščine kažejo na to, da je skupina zavarovalnih pogodb kočljiva, podjetje izračuna razliko med:

(a)

knjigovodsko vrednostjo obveznosti za preostalo kritje, določeno z uporabo 55. člena; in

(b)

denarnimi tokovi pri izpolnitvi, povezanimi s preostalim kritjem skupine, z uporabo 33.–37. ter B36.–B92. člena. Vendar pa, če podjetje pri uporabi 59.(b) člena obveznosti za nastale zahtevke ne prilagodi za časovno vrednost denarja in učinek finančnega tveganja, v denarne tokove pri izpolnitvi ne vključi nobene take prilagoditve.

58.

V obsegu, v katerem denarni tokovi pri izpolnitvi, opisani v 57.(b) členu, presegajo knjigovodsko vrednost, opisano v 57.(a) členu, podjetje v poslovnem izidu pripozna izgubo in poveča obveznost za preostalo kritje.

59.

Pri uporabi pristopa razporejanja premij:

(a)

se lahko podjetje odloči pripoznati vse denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj kot odhodke, kot ti stroški nastanejo, če obdobje kritja za vsako pogodbo v skupini ob začetnem pripoznanju ni daljše od enega leta;

(b)

podjetje meri obveznost za nastale zahtevke za skupino zavarovalnih pogodb po denarnih tokovih pri izpolnitvi v zvezi z nastalimi zahtevki z uporabo 33.–37. in B36.–B92. člena. Vendar podjetju ni treba prilagoditi prihodnjih denarnih tokov za časovno vrednost denarja in učinek finančnega tveganja, če naj bi bili ti denarni tokovi po pričakovanjih plačani ali prejeti v enem letu ali manj od datuma nastanka zahtevkov.

Pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje

60.

Zahteve v MSRP 17 so spremenjene za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje, kot je določeno v 61.–70.A členu.

61.

Podjetje razdeli portfelje pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, z uporabo 14.–24. člena, pri čemer se sklicevanja na kočljive pogodbe v teh členih nadomestijo s pogodbami, ki imajo ob začetnem pripoznanju čisti dobiček. Za nekatere pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje, bo uporaba 14.–24. člena privedla do skupine z eno samo pogodbo.

Pripoznavanje

62.

Namesto, da bi uporabilo 25. člen, podjetje pripoznava skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, od tistega od spodnjih datumov, ki nastopi prvi:

(a)

začetka obdobja kritja skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje. in

(b)

datuma, na katerega podjetje z uporabo 25.(c) člena pripozna kočljivo skupino zavarovalnih pogodb, ki so podlaga, če je podjetje na ta datum ali pred njim sklenilo povezano pozavarovalno pogodbo iz skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.

62.A

Ne glede na 62.(a) člen podjetje odloži pripoznanje skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, ki zagotavljajo sorazmerno kritje, do datuma, na katerega se opravi začetno pripoznanje katere koli zavarovalne pogodbe, ki je podlaga, če ta datum nastopi pozneje kot začetek obdobja kritja skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.

Merjenje

63.

Podjetje pri uporabi zahtev glede merjenja iz 32.–36. člena za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima, v obsegu, v katerem se zavarovalne pogodbe, ki so njihova podlaga, prav tako merijo z uporabo teh členov, uporabi dosledne predpostavke za merjenje ocen sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov za skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, in ocen sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov za skupino(-e) zavarovalnih pogodb, ki so podlaga za pozavarovalne pogodbe. Poleg tega podjetje v ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov za skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, vključi učinek tveganja neizpolnitve s strani izdajatelja pozavarovalne pogodbe, vključno z učinki zavarovanja s premoženjem in izgubami iz naslova sporov.

64.

Namesto uporabe 37. člena podjetje določi prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja tako, da predstavlja znesek tveganja, ki ga imetnik skupine pozavarovalnih pogodb prenese na izdajatelja teh pogodb.

65.

Zahteve iz 38. člena, ki se nanašajo na določanje pogodbene storitvene marže ob začetnem pripoznanju, so spremenjene, tako da odražajo dejstvo, da za skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, ne obstaja nezasluženi dobiček temveč čisti strošek ali čisti dobiček iz nakupa pozavarovanja. Zato podjetje, razen če se uporablja 65.A člen, ob začetnem pripoznanju pripozna vse čiste stroške ali čiste dobičke iz nakupa skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, kot pogodbeno storitveno maržo, merjeno po znesku, enakem vsoti:

(a)

denarnih tokov pri izpolnitvi;

(b)

zneska, v višini katerega se na ta datum odpravi pripoznanje sredstva ali obveznosti, prej pripoznane za denarne tokove, povezane s skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima;

(c)

denarnih tokov, ki nastanejo na ta datum; in

(d)

prihodkov, pripoznanih v poslovnem izidu z uporabo 66.A člena.

65.A

Če se čisti strošek nakupa pozavarovalnega kritja nanaša na dogodke, ki so nastopili pred nakupom skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, podjetje ne glede na zahteve iz B5. člena tak strošek takoj pripozna kot odhodek v poslovnem izidu.

66.

Podjetje namesto uporabe 44. člena pogodbeno storitveno maržo na koncu poročevalskega obdobja za skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, izmeri po knjigovodski vrednosti, določeni na začetku poročevalskega obdobja, prilagojeni za:

(a)

učinek vseh novih pogodb, dodanih skupini (glej 28. člen);

(b)

obresti, natečene na knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene marže, izmerjene po diskontnih stopnjah, določenih v B72.(b) členu;

(ba)

prihodke, pripoznane v poslovnem izidu v poročevalskem obdobju z uporabo 66.A člena;

(bb)

razveljavitve sestavine iz naslova povračila izgub, pripoznane z uporabo 66.B člena (glej B119.F člen), v obsegu, v katerem te razveljavitve niso spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje;

(c)

spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, merjene po diskontnih stopnjah, določenih v B72.(c) členu, v obsegu, v katerem se sprememba nanaša na prihodnjo storitev, razen če:

(i)

je sprememba posledica spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, dodeljenih skupini zavarovalnih pogodb, ki so podlaga za pozavarovalne pogodbe, ki ne privede do prilagoditve pogodbene storitvene marže za skupino zavarovalnih pogodb, ki so podlaga za pozavarovalne pogodbe, ali

(ii)

je sprememba posledica uporabe 57.–58. člena (o kočljivih pogodbah), če podjetje meri skupino zavarovalnih pogodb, ki so podlaga za pozavarovalne pogodbe, z uporabo pristopa razporejanja premij;

(d)

učinek vse izhajajočih tečajnih razlik na pogodbeno storitveno maržo; in

(e)

znesek, pripoznan v poslovnem izidu zaradi storitev, prejetih v obdobju, določen z razporeditvijo pogodbene storitvene marže, preostale na koncu poročevalskega obdobja (pred kakršno koli razporeditvijo), po tekočem in preostalem obdobju kritja skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, z uporabo B119. člena.

66.A

Podjetje prilagodi pogodbeno storitveno maržo skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, in posledično pripozna prihodke, kadar pripozna izgubo ob začetnem pripoznanju kočljive skupine pogodb, ki so podlaga za pozavarovalne pogodbe, ali ko doda kočljive zavarovalne pogodbe, ki so podlaga, v skupino (glej B119.C–B119.E člen).

66.B

Podjetje oblikuje (ali prilagodi) sestavino iz naslova povračila izgub sredstva za preostalo kritje za skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, ki predstavlja povračilo izgub, pripoznanih z uporabo 66.(c)(i)–(ii) in 66.A člena. Sestavina iz naslova povračila izgub določa zneske, ki se predstavijo v poslovnem izidu kot razveljavitve povračil izgub iz pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, in se posledično izključijo iz dodelitve premij, plačanih pozavarovatelju (glej B119.F člen).

67.

Spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, ki so posledica sprememb tveganja neizpolnitve s strani izdajatelja pozavarovalne pogodbe, ki jo ima podjetje, niso povezane s prihodnjo storitvijo in ne prilagodijo pogodbene storitvene marže.

68.

Pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje, ne morejo biti kočljive. Zato se zahteve iz 47.–52. člena ne uporabljajo.

Pristop razporejanja premij za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje

69.

Podjetje lahko uporablja pristop razporejanja premij iz 55.–56. in 59. člena (prilagojen tako, da odraža lastnosti pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, ki se razlikujejo od izdanih zavarovalnih pogodb, na primer ustvarjanje odhodkov oziroma zmanjševanje odhodkov namesto prihodkov) za poenostavitev merjenja skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, če ob oblikovanju skupine:

(a)

podjetje utemeljeno pričakuje, da se rezultat take meritve ne bi bistveno razlikoval od rezultata uporabe zahtev iz 63.–68. člena; ali

(b)

obdobje kritja vsake pogodbe v skupini pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje (vključno z zavarovalnim kritjem iz naslova vseh premij znotraj pogodbenih meja, določenih na ta datum z uporabo 34. člena), znaša eno leto ali manj.

70.

Podjetje ne more izpolnjevati pogoja iz 69.(a) člena, če ob oblikovanju skupine pričakuje pomembno spremenljivost denarnih tokov pri izpolnitvi, ki bi vplivala na merjenje sredstva za preostalo kritje v obdobju pred nastankom zahtevka. Spremenljivost denarnih tokov pri izpolnitvi se na primer poveča z:

(a)

obsegom, v katerem so prihodnji denarni tokovi povezani z morebitnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vgrajenimi v pogodbe; in

(b)

trajanjem obdobja kritja skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje.

70.A

Če podjetje skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, meri z uporabo pristopa razporejanja premij, uporabi 66.A člen in prilagodi knjigovodsko vrednost sredstva za preostalo kritje, namesto da bi prilagodilo pogodbeno storitveno maržo.

Naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe

71.

Naložbena pogodba z možnostjo diskrecijske udeležbe ne vključuje prenosa pomembnega zavarovalnega tveganja. Posledično so zahteve MSRP 17 za zavarovalne pogodbe v primeru naložbenih pogodb z možnostjo diskrecijske udeležbe spremenjene, kot sledi:

(a)

datum začetnega pripoznanja (glej 25. in 28. člen) je datum, ko podjetje postane stranka v pogodbi;

(b)

pogodbene meje (glej 34. člen) se spremenijo, tako da so denarni tokovi znotraj pogodbenih meja, če izhajajo iz materialne obveze podjetja, da bo izročilo denar na sedanji ali prihodnji datum. Podjetje nima materialne obveze izročiti denar, če je dejansko zmožno določiti ceno za obljubo izročitve denarja, ki v celoti odraža obljubljeni znesek denarnih sredstev in povezana tveganja.

(c)

dodelitev pogodbene storitvene marže (glej 44.(e) in 45.(e) člen) se spremeni tako, da podjetje pripozna pogodbeno storitveno maržo za obdobje trajanja skupine pogodb na sistematičen način, ki odraža prenos naložbenih storitev v okviru pogodbe.

SPREMEMBA IN ODPRAVA PRIPOZNANJA

Sprememba zavarovalne pogodbe

72.

Če se pogoji zavarovalne pogodbe spremenijo, na primer z dogovorom med strankama v pogodbi ali zaradi spremembe predpisov, podjetje odpravi pripoznanje prvotne pogodbe in spremenjeno pogodbo pripozna kot novo pogodbo z uporabo MSRP 17 ali drugih veljavnih standardov, če in samo če je izpolnjen kateri koli pogoj iz točk (a) do (c). Izvršitev pravice, vključene v pogoje pogodbe, ni sprememba. Pogoji so:

(a)

če bi bili spremenjeni pogoji vključeni na začetku kritja pogodbe:

(i)

bi bila spremenjena pogodba izključena iz področja uporabe MSRP 17 z uporabo 3.–8.A člena,

(ii)

bi podjetje ločilo različne sestavine od gostiteljske zavarovalne pogodbe z uporabo 10.–13. člena, kar bi privedlo do drugačne zavarovalne pogodbe, za katero bi se uporabil MSRP 17,

(iii)

bi imela spremenjena pogodba bistveno drugačne pogodbene meje ob uporabi 34. člena ali

(iv)

bi bila spremenjena pogodba vključena v drugo skupino pogodb z uporabo 14.–24. člena;

(b)

prvotna pogodba je ustrezala opredelitvi zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo, vendar spremenjena pogodba ne ustreza več tej opredelitvi oziroma obratno; ali

(c)

podjetje je za prvotno pogodbo uporabilo pristop razporejanja premij iz 53.–59. člena ali 69.–70. člena, vendar spremembe pomenijo, da pogodba ne izpolnjuje več meril primernosti za ta pristop iz 53. ali 69. člena.

73.

Če sprememba pogodbe ne izpolnjuje nobenega od pogojev iz 72. člena, podjetje obravnava spremembe denarnih tokov, ki so posledica spremembe pogodbe, kot spremembe ocen denarnih tokov pri izpolnitvi z uporabo 40.–52. člena.

Odprava pripoznanja

74.

Podjetje odpravi pripoznanje zavarovalne pogodbe samo, kadar:

(a)

pogodba preneha, tj. obveza, določena v zavarovalni pogodbi, poteče, je izpolnjena ali razveljavljena; ali

(b)

je izpolnjen kateri koli pogoj iz 72. člena.

75.

Ko zavarovalna pogodba preneha, podjetje ni več izpostavljeno tveganju in mu zato ni treba prenašati nobenih ekonomskih virov za izpolnitev zavarovalne pogodbe. Na primer, ko podjetje kupi pozavarovanje, odpravi pripoznanje zavarovalnih pogodb, ki so njegova podlaga, vendar samo če so te pogodbe prenehale.

76.

Podjetje odpravi pripoznanje zavarovalne pogodbe v skupini zavarovalnih pogodb z uporabo naslednjih zahtev iz MSRP 17:

(a)

denarni tokovi pri izpolnitvi, dodeljeni skupini, se prilagodijo, da se izločita sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov in prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja, povezana s pravicami in obvezami, za katere se je odpravilo pripoznanje v skupini, z uporabo 40.(a)(i) in 40.(b) člena;

(b)

pogodbena storitvena marža skupine se prilagodi za spremembo denarnih tokov pri izpolnitvi, opisano pod točko (a), v obsegu, ki se zahteva s 44.(c) in 45.(c) členom, razen če se uporablja 77. člen; in

(c)

število enot kritja za pričakovane preostale storitve zavarovalne pogodbe se prilagodi tako, da odraža enote kritja, za katere se je odpravilo pripoznanje v skupini, znesek pogodbene storitvene marže, pripoznane v poslovnem izidu v obdobju, pa temelji na prilagojenem številu, pri čemer se uporablja B119. člen.

77.

Ko podjetje odpravi pripoznanje zavarovalne pogodbe, ker prenese pogodbo na tretjo osebo ali odpravi pripoznanje zavarovalne pogodbe in pripozna novo pogodbo z uporabo 72. člena, namesto uporabe 76.(b) člena:

(a)

prilagodi pogodbeno storitveno maržo skupine, iz katere se je odpravilo pripoznanje pogodbe, v obsegu, ki se zahteva s 44.(c) in 45.(c) členom, za razliko med zneskom iz točke (i) in zneskom iz točke (ii) za pogodbe, prenesene na tretjo osebo, ali zneskom iz točke (iii) za pogodbe, za katere se je odpravilo pripoznanje z uporabo 72. člena, tj. med:

(i)

spremembo knjigovodske vrednosti skupine zavarovalnih pogodb, ki je posledica odprave pripoznanja pogodbe z uporabo 76.(a) člena,

(ii)

premijo, ki jo zaračuna tretja oseba,

(iii)

premijo, ki bi jo zaračunalo podjetje, če bi na datum spremembe pogodbe pogodbo pod enakimi pogoji sklenilo kot novo pogodbo, od te premije pa se odšteje vsaka dodatna premija, zaračunana za spremembo;

(b)

izmeri novo pripoznano pogodbo z uporabo 72. člena ob predpostavki, da je podjetje prejelo premijo, opisano v točki (a)(iii), na datum spremembe.

PREDSTAVLJANJE V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA

78.

Podjetje v izkazu finančnega položaja ločeno prikaže knjigovodsko vrednost portfeljev:

(a)

izdanih zavarovalnih pogodb, ki so sredstva;

(b)

izdanih zavarovalnih pogodb, ki so obveznosti;

(c)

pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, ki so sredstva; in

(d)

pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, ki so obveznosti.

79.

Podjetje vključi vsa sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, ki se pripoznajo z uporabo 28.B člena, v knjigovodsko vrednost povezanih portfeljev izdanih zavarovalnih pogodb in vsa sredstva ali obveznosti za denarne tokove, povezane s portfelji pozavarovalnih pogodb, ki jih ima (glej 65.(b) člen), v knjigovodsko vrednost portfeljev pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.

PRIPOZNAVANJE IN PREDSTAVLJANJE V IZKAZIH FINANČNE USPEŠNOSTI (B120.–B136. ČLEN)

80.

Podjetje z uporabo 41. in 42. člena razdruži zneske, pripoznane v izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa (v nadaljnjem besedilu: izkaza finančne uspešnosti), na:

(a)

rezultat zavarovalnih storitev (83.–86. člen), ki ga sestavljajo prihodki iz zavarovanja in odhodki iz zavarovalnih storitev; in

(b)

finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja (87.–92. člen).

81.

Podjetju ni treba razdružiti spremembe prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja med rezultat zavarovalnih storitev in finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja. Če podjetje ne izvede take razdružitve, vključi celotno spremembo prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja kot del rezultata zavarovalnih storitev.

82.

Podjetje prikaže prihodke ali odhodke iz pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, ločeno od prihodkov ali odhodkov iz izdanih zavarovalnih pogodb.

Rezultat zavarovalnih storitev

83.

Podjetje v poslovnem izidu prikaže prihodke iz zavarovanja, ki izhajajo iz skupin izdanih zavarovalnih pogodb. Prihodki iz zavarovanja predstavljajo zagotovitev storitev, ki izhajajo iz skupine zavarovalnih pogodb, in sicer v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega bo podjetje po pričakovanjih upravičeno v zameno za te storitve. V B120.–B127. členu je določeno, kako podjetje meri prihodke iz zavarovanja.

84.

Podjetje v poslovnem izidu prikaže odhodke iz zavarovalnih storitev, ki izhajajo iz skupine izdanih zavarovalnih pogodb, ki jih sestavljajo nastali zahtevki (brez odplačil naložbenih sestavin), drugi odhodki iz zavarovalnih storitev in drugi zneski, opisani v 103.(b) členu.

85.

Prihodki iz zavarovanja in odhodki iz zavarovalnih storitev, prikazani v poslovnem izidu, izključujejo vse naložbene sestavine. Podjetje v poslovnem izidu ne prikaže informacij o premijah, če te informacije niso skladne s 83. členom.

86.

Podjetje lahko prikaže prihodke ali odhodke iz skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima (glej 60.–70.A člen), ki niso finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja, v enem znesku, ali pa lahko ločeno prikaže zneske, ki jih povrne pozavarovatelj, in dodelitev plačanih premij, ki skupaj predstavljajo seštevek, enak temu enemu znesku. Če podjetje ločeno prikaže zneske, ki jih je povrnil pozavarovatelj, in dodelitev plačanih premij:

(a)

denarne tokove iz pozavarovanja, ki so pogojeni z zahtevki pri pogodbah, ki so njegova podlaga, obravnava kot del zahtevkov, ki naj bi se po pričakovanjih povrnili v okviru pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje;

(b)

zneske od pozavarovatelja, ki naj bi jih po pričakovanjih prejelo, ki niso pogojeni z zahtevki pri pogodbah, ki so podlaga za pozavarovanje (na primer nekatere vrste odstopnih provizij), obravnava kot zmanjšanje premij, ki se morajo plačati pozavarovatelju;

(ba)

zneske, povezane s povračilom izgub, pripoznane z uporabo 66.(c)(i)–(ii) in 66.A–66.B člena, obravnava kot zneske, ki jih je povrnil pozavarovatelj; in

(c)

dodelitve plačanih premij ne prikaže kot zmanjšanje prihodkov.

Finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja (glej B128.–B136. člen)

87.

Finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja sestavlja sprememba knjigovodske vrednosti skupine zavarovalnih pogodb, ki izhaja iz:

(a)

učinka časovne vrednosti denarja ter sprememb časovne vrednosti denarja; in

(b)

učinka finančnega tveganja ter sprememb finančnega tveganja; vendar

(c)

brez vseh takih sprememb za skupine zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo, ki bi prilagodile pogodbeno storitveno maržo, vendar do tega ne pride pri uporabi 45.(b)(ii), 45.(b)(iii), 45.(c)(ii) ali 45.(c)(iii) člena. Te se vključijo v odhodke iz zavarovalnih storitev.

87.A

Podjetje uporabi:

(a)

B117.A člen za finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja, ki izhajajo iz uporabe B115. člena (zmanjševanje tveganj); in

(b)

88. in 89. člen za vse druge finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja.

88.

Razen če se uporablja 89. člen, podjetje pri uporabi 87.A(b) člena izbere računovodsko usmeritev med:

(a)

vključitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja za obdobje v poslovni izid; ali

(b)

razdružitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja za obdobje, tako da se v poslovni izid vključi znesek, določen s sistematično razporeditvijo pričakovanih skupnih finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja v obdobju trajanja skupine pogodb z uporabo B130.–B133. člena.

89.

Za zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo, pri katerih ima podjetje v posesti postavke, ki so podlaga, podjetje pri uporabi 87.A(b) člena izbere računovodsko usmeritev med:

(a)

vključitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja za obdobje v poslovni izid; ali

(b)

razdružitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja za obdobje, tako da se v poslovni izid vključi znesek, s katerim se odpravijo računovodske neskladnosti s prihodki ali odhodki, vključenimi v poslovni izid posedovanih postavk, ki so podlaga, z uporabo B134.–B136. člena.

90.

Če podjetje izbere računovodsko usmeritev iz 88.(b) člena ali iz 89.(b) člena, v drugi vseobsegajoči donos vključi razliko med finančnimi prihodki ali odhodki iz zavarovanja, merjenimi na podlagi, določeni v teh členih, in skupnimi finančnimi prihodki ali odhodki iz zavarovanja v obdobju.

91.

Če podjetje prenese skupino zavarovalnih pogodb ali odpravi pripoznanje zavarovalne pogodbe z uporabo 77. člena:

(a)

v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitev (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov) prerazvrsti vse preostale zneske za skupino (ali pogodbo), ki so bili prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, ker je podjetje izbralo računovodsko usmeritev iz 88.(b) člena;

(b)

v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitev (glej MRS 1) ne prerazvrsti vseh preostalih zneskov za skupino (ali pogodbo), ki so bili prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, ker je podjetje izbralo računovodsko usmeritev iz 89.(b) člena.

92.

V skladu s 30. členom mora podjetje obravnavati zavarovalno pogodbo kot denarno postavko po MRS 21 za namen pretvorbe postavk v tujih valutah v svojo funkcijsko valuto. Podjetje vključi tečajne razlike pri spremembah knjigovodske vrednosti skupin zavarovalnih pogodb v izkaz poslovnega izida, razen če se nanašajo na spremembe knjigovodske vrednosti skupin zavarovalnih pogodb, vključene v drugi vseobsegajoči donos z uporabo 90. člena; v tem primeru se vključijo v drugi vseobsegajoči donos.

RAZKRIVANJE

93.

Cilj zahtev po razkritju je, da podjetja v pojasnilih razkrijejo informacije, ki skupaj z informacijami iz izkaza finančnega položaja, izkazov finančne uspešnosti in izkaza denarnih tokov zagotavljajo podlago, na kateri lahko uporabniki računovodskih izkazov ocenijo učinek pogodb iz področja uporabe MSRP 17 na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja. Za doseganje navedenega cilja podjetje razkrije kvalitativne in kvantitativne informacije o:

(a)

zneskih, pripoznanih v njegovih računovodskih izkazih za pogodbe iz področja uporabe MSRP 17 (glej 97.–116. člen);

(b)

pomembnih presojah in spremembah teh presoj pri uporabi MSRP 17 (glej 117.–120. člen); in

(c)

vrsti in obsegu tveganj, ki jih vsebujejo pogodbe iz področja uporabe MSRP 17 (glej 121.–132. člen).

94.

Podjetje preuči raven podrobnosti, ki je potrebna za doseganje cilja razkritja, in kolikšen poudarek je treba nameniti vsaki od različnih zahtev. Če razkritja, zagotovljena z uporabo 97.–132. člena, niso zadostna za izpolnjevanje cilja iz 93. člena, mora podjetje razkriti dodatne informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje tega cilja.

95.

Podjetje informacije združi ali razdruži tako, da se pomen uporabnih informacij ne zmanjša zaradi vključitve velikega obsega nepomembnih podrobnosti ali združitve postavk, ki imajo različne značilnosti.

96.

V 29.–31. členu MRS 1 so določene zahteve glede bistvenosti in združevanja informacij. Primeri meril za združevanje, ki bi lahko bila primerna za informacije, razkrite o zavarovalnih pogodbah, so:

(a)

vrsta pogodbe (na primer glavne družine produktov);

(b)

geografsko območje (na primer država ali regija); ali

(c)

odsek, o katerem se poroča, kot je opredeljeno v MSRP 8 Poslovni odseki.

Pojasnjevanje pripoznanih zneskov

97.

Od razkritij, ki se zahtevajo v 98.–109.A členu, se samo tista iz 98.–100., 102.–103., 105.–105.B in 109.A člena uporabljajo za pogodbe, za katere se je uporabil pristop razporejanja premij. Če podjetje uporablja pristop razporejanja premij, razkrije:

(a)

katera merila iz 53. in 69. člena izpolnjuje;

(b)

ali opravlja prilagoditev za časovno vrednost denarja in učinek finančnega tveganja z uporabo 56., 57.(b) in 59.(b) člena; in

(c)

metodo, ki jo je izbralo za pripoznanje denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj z uporabo 59.(a) člena.

98.

Podjetje razkrije uskladitve, ki prikazujejo, kako so se čiste knjigovodske vrednosti pogodb iz področja uporabe MSRP 17 med obdobjem spremenile zaradi denarnih tokov ter prihodkov in odhodkov, pripoznanih v izkazih poslovne uspešnosti. Za izdane zavarovalne pogodbe in pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje, se razkrijejo ločene uskladitve. Podjetje prilagodi zahteve iz 100.–109. člena, da odražajo lastnosti pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, ki se razlikujejo od izdanih zavarovalnih pogodb, na primer, ustvarjanje odhodkov ali zniževanje odhodkov namesto prihodkov.

99.

Podjetje v uskladitvah zagotovi dovolj informacij, da uporabnikom računovodskih izkazov omogočijo, da identificirajo spremembe, ki izhajajo iz denarnih tokov in zneskov, pripoznanih v izkazih poslovne uspešnosti. Da izpolni to zahtevo, podjetje:

(a)

v obliki tabele razkrije uskladitve iz 100.–105.B člena in

(b)

za vsako uskladitev prikaže čiste knjigovodske vrednosti na začetku in na koncu obdobja, razdružene na skupni znesek za portfelje pogodb, ki so sredstva, in skupni znesek za portfelje pogodb, ki so obveznosti, ki sta enaka zneskom, prikazanim v izkazu finančnega položaja z uporabo 78. člena.

100.

Podjetje razkrije uskladitve od začetnih do končnih stanj ločeno za vse naslednje:

(a)

čiste obveznosti (ali sredstva) za sestavino preostalega kritja, brez vseh sestavin izgube;

(b)

vse sestavine izgube (glej 47.–52. in 57.–58. člen);

(c)

obveznosti za nastale zahtevke. Za zavarovalne pogodbe, za katere se je uporabil pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59. ali 69.–70.A členu, podjetje razkrije ločene uskladitve za:

(i)

ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov in

(ii)

prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja.

101.

Za zavarovalne pogodbe, ki ne spadajo med tiste, za katere se je uporabil pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59. ali 69.–70.A členu, podjetje razkrije tudi uskladitve od začetnih do končnih stanj ločeno za:

(a)

ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov,

(b)

prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja in

(c)

pogodbeno storitveno maržo.

102.

Cilj uskladitev iz 100.–101. člena je zagotoviti različne vrste informacij o rezultatu zavarovalnih storitev.

103.

Podjetje v uskladitvah, ki se zahtevajo v 100. členu, ločeno razkrije vsakega od naslednjih zneskov, povezanih s storitvami, če je relevantno:

(a)

prihodke iz zavarovanja;

(b)

odhodke iz zavarovalnih storitev, pri čemer se ločeno prikažejo:

(i)

nastale zahtevke (brez naložbenih sestavin) in drugi odhodki iz zavarovalnih storitev,

(ii)

amortizacija denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj,

(iii)

spremembe, ki se nanašajo na preteklo storitev, tj. spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, ki se nanašajo na obveznost za nastale zahtevke, in

(iv)

spremembe, ki se nanašajo na prihodnjo storitev, tj. izgube pri kočljivih skupinah pogodb ter razveljavitve takih izgub;

(c)

naložbene sestavine, izključene iz prihodkov iz zavarovanja in odhodkov iz zavarovalnih storitev (združene s povračili premij, razen če so povračila premij predstavljena kot del denarnih tokov v obdobju, opisanih v 105.(a)(i) členu).

104.

Podjetje v uskladitvah, ki se zahtevajo v 101. členu, ločeno razkrije vsakega od naslednjih zneskov, povezanih s storitvami, če je relevantno:

(a)

spremembe, ki se nanašajo na prihodnjo storitev, z uporabo B96.–B118. člena, pri čemer se ločeno prikažejo:

(i)

spremembe ocen, ki prilagodijo pogodbeno storitveno maržo,

(ii)

spremembe ocen, ki ne prilagodijo pogodbene storitvene marže, tj. izgube pri kočljivih skupinah pogodb in razveljavitve takih izgub, in

(iii)

učinki pogodb, za katere je bilo opravljeno začetno pripoznanje v obdobju;

(b)

spremembe, ki se nanašajo na trenutno storitev, tj.:

(i)

znesek pogodbene storitvene marže, pripoznan v poslovnem izidu, ki odraža prenos storitev,

(ii)

sprememba prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, ki se ne nanaša na prihodnjo ali preteklo storitev, in

(iii)

izkustvene prilagoditve (glej B97.(c) in B113.(a) člen) brez zneskov, povezanih s prilagoditvijo zaradi nefinančnega tveganja, vključenih pod točko (ii);

(c)

spremembe, ki se nanašajo na preteklo storitev, tj. spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, ki se nanašajo na nastale zahtevke (glej B97.(b) in B113.(a) člen).

105.

Da zaključi uskladitve iz 100.–101. člena, podjetje prav tako ločeno razkrije vsakega od naslednjih zneskov, nepovezanih s storitvami, opravljenimi v obdobju, če je relevantno:

(a)

denarne tokove v obdobju, vključno s:

(i)

prejetimi premijami za izdane zavarovalne pogodbe (ali plačanimi za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima),

(ii)

denarnimi tokovi pri pridobivanju zavarovanj in

(iii)

nastalimi zahtevki, ki so bili plačani, in drugimi plačanimi odhodki iz zavarovalnih storitev za izdane zavarovalne pogodbe (ali povrnjene v okviru pozavarovalnih pogodb, ki jih ima), pri čemer so izključeni denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj;

(b)

učinek sprememb tveganja neizpolnitve s strani izdajatelja pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje;

(c)

finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja; in

(d)

vse dodatne vrstične postavke, ki so morda potrebne za razumevanje spremembe čiste knjigovodske vrednosti zavarovalnih pogodb.

105.A

Podjetje razkrije uskladitev od začetnega do končnega stanja sredstev za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, pripoznane z uporabo 28.B člena. Podjetje z uporabo 98. člena združi informacije za uskladitev na ravni, ki je skladna z ravnjo za uskladitev zavarovalnih pogodb.

105.B

Podjetje v uskladitvi, ki se zahteva v 105.A členu, ločeno razkrije vse izgube zaradi oslabitve in razveljavitve izgub zaradi oslabitve, pripoznane z uporabo 28.E–28.F člena.

106.

Za izdane zavarovalne pogodbe, ki niso tiste, za katere se je uporabil pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59. členu, podjetje razkrije analizo prihodkov iz zavarovanja, pripoznanih v obdobju, ki vključuje:

(a)

zneske, povezane s spremembami obveznosti za preostalo kritje, kot je določeno v B124. členu, pri čemer se ločeno razkrijejo:

(i)

odhodki iz zavarovalnih storitev, nastali v obdobju, kot so določeni v B124.(a) členu;

(ii)

sprememba prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, kot je določena v B124.(b) členu,

(iii)

znesek pogodbene storitvene marže, pripoznan v poslovnem izidu zaradi prenosa storitev zavarovalne pogodbe v obdobju, kot je določen v B124.(c) členu; in

(iv)

drugi zneski, če obstajajo, na primer izkustvene prilagoditve za prejemke od premij razen tistih, ki se nanašajo na prihodnjo storitev, kot je določeno v B124.(d) členu;

(b)

dodelitev dela premij, ki se nanašajo na povračilo denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj (glej B125. člen).

107.

Za zavarovalne pogodbe, ki niso tiste, za katere se je uporabil pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59. ali 69.–70.A členu, podjetje razkrije učinek na izkaz finančnega položaja ločeno za izdane zavarovalne pogodbe in za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima, za katere je bilo v obdobju opravljeno začetno pripoznanje, pri čemer se prikaže njihov učinek ob začetnem pripoznanju na:

(a)

ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, pri čemer se ločeno prikaže znesek denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj;

(b)

ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih pritokov;

(c)

prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja in

(d)

pogodbeno storitveno maržo.

108.

V razkritjih, ki se zahtevajo s 107. členom, podjetje ločeno razkrije zneske, ki izhajajo iz:

(a)

pogodb, pridobljenih od drugih podjetij pri prenosih zavarovalnih pogodb ali pri poslovnih združitvah, in

(b)

skupin pogodb, ki so kočljive.

109.

Za zavarovalne pogodbe, ki niso tiste, za katere se je uporabil pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59. ali 69.–70.A členu, podjetje razkrije, kdaj pričakuje, da bo pripoznalo pogodbeno storitveno maržo, ki je preostala na koncu poročevalskega obdobja, v poslovnem izidu, in sicer kvantitativno ter v primernih časovnih sklopih. Za izdane zavarovalne pogodbe in pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje, se take informacije razkrijejo ločeno.

109.A

Podjetje kvantitativno, v primernih časovnih sklopih, razkrije, kdaj pričakuje, da bo odpravilo pripoznanje sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, ki izhajajo iz uporabe 28.C člena.

Finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja

110.

Podjetje razkrije in pojasni skupni znesek finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja v poročevalskem obdobju. Zlasti pojasni razmerje med finančnimi prihodki ali odhodki iz zavarovanja in naložbenim donosom na njegova sredstva, da uporabnikom njegovih računovodskih izkazov omogoči oceno virov finančnih prihodkov ali odhodkov, pripoznanih v poslovnem izidu in v drugem vseobsegajočem donosu.

111.

Za pogodbe z neposredno udeležbo podjetje opiše sestavo postavk, ki so podlaga, in razkrije njihovo pošteno vrednost.

112.

Za pogodbe z neposredno udeležbo podjetje, če se odloči, da ne bo prilagodilo pogodbene storitvene marže za nekatere spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi z uporabo B115. člena, razkrije učinek te odločitve na prilagoditev pogodbene storitvene marže v tekočem obdobju.

113.

Za pogodbe z neposredno udeležbo podjetje, če spremeni podlago za razčlenitev finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja med poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos z uporabo B135. člena, v obdobju, v katerem je prišlo do spremembe pristopa, razkrije:

(a)

razlog, zakaj je podjetje moralo spremeniti podlago za razčlenitev;

(b)

znesek vsake prilagoditve za vsako vrstično postavko v računovodskih izkazih, na katero je vplivala sprememba, in

(c)

knjigovodsko vrednost skupine zavarovalnih pogodb, za katere se je uporabila sprememba, na datum spremembe.

Zneski na datum prehoda

114.

Podjetje zagotovi razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo, da določijo učinek skupin zavarovalnih pogodb, merjenih na datum prehoda z uporabo prilagojenega retrospektivnega pristopa (glej C6.–C19.A člen) ali pristopa poštene vrednosti (glej C20.–C24.B člen), na pogodbeno storitveno maržo in prihodke iz zavarovanja v poznejših obdobjih. Zato podjetje razkrije uskladitev pogodbene storitvene marže z uporabo 101.(c) člena in zneska prihodkov iz zavarovanja z uporabo 103.(a) člena ločeno za:

(a)

zavarovalne pogodbe, ki so obstajale na datum prehoda, za katere je podjetje uporabilo prilagojeni retrospektivni pristop;

(b)

zavarovalne pogodbe, ki so obstajale na datum prehoda, za katere je podjetje uporabilo pristop poštene vrednosti, in

(c)

vse druge zavarovalne pogodbe.

115.

Podjetje za vsa obdobja, v katerih se opravijo razkritja z uporabo 114.(a) ali 114.(b) člena, pojasni, kako je določilo merjenje zavarovalnih pogodb na datum prehoda, da uporabnikom računovodskih izkazov omogoči, da razumejo naravo in pomen uporabljenih metod in presoj pri določanju zneskov na datum prehoda.

116.

Podjetje, ki se odloči razdružiti finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja med poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos, uporabi C18.(b), C19.(b), C24.(b) in C24.(c) člen, da določi kumulativno razliko med finančnimi prihodki ali odhodki iz zavarovanja, ki bi bili pripoznani v poslovnem izidu, in skupnimi finančnimi prihodki ali odhodki iz zavarovanja na datum prehoda za skupine zavarovalnih pogodb, za katere se uporabi razdružitev. Za vsa obdobja, za katera obstajajo zneski, določeni s temi členi, podjetje razkrije uskladitev od začetnega do končnega stanja kumulativnih zneskov, vključenih v drugi vseobsegajoči donos za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, povezana s skupinami zavarovalnih pogodb. Uskladitev na primer vključuje dobičke ali izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v obdobju, ter dobičke ali izgube, prej pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v prejšnjih obdobjih, ki se v tekočem obdobju prerazvrstijo v poslovni izid.

Pomembne presoje pri uporabi MSRP 17

117.

Podjetje razkrije pomembne presoje in spremembe presoj pri uporabi MSRP 17. Konkretneje, podjetje razkrije uporabljene vhodne podatke, predpostavke in tehnike ocenjevanja, kar vključuje:

(a)

metode, uporabljene za merjenje zavarovalnih pogodb iz področja uporabe MSRP 17, in postopke za ocenjevanje vhodnih podatkov za te metode. Razen če ni izvedljivo, podjetje zagotovi tudi kvantitativne informacije o teh vhodnih podatkih;

(b)

vse spremembe metod in postopkov za ocenjevanje vhodnih podatkov, uporabljenih za merjenje pogodb, razlog za vsako spremembo in vrste pogodb, na katere so vplivale spremembe;

(c)

v obsegu, ki ni zajet v točki (a), pristop, uporabljen za:

(i)

razlikovanje med spremembami ocen prihodnjih denarnih tokov, ki izhajajo iz uporabe diskrecije, in drugimi spremembami ocen prihodnjih denarnih tokov za pogodbe brez neposredne udeležbe (glej B98. člen),

(ii)

določanje prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, vključno s tem, ali so spremembe prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja razdružene na zavarovalno sestavino zavarovanja in finančno sestavino zavarovanja ali so prikazane v celoti v rezultatu zavarovalnih storitev,

(iii)

določanje diskontnih stopenj,

(iv)

določanje naložbenih sestavin in

(v)

določanje relativne uteži upravičenj, zagotovljenih z zavarovalnim kritjem in storitvijo naložbenega donosa ali z zavarovalnim kritjem in naložbeno storitvijo (glej B119.–B119.B člen).

118.

Če se podjetje pri uporabi 88.(b) ali 89.(b) člena odloči razdružiti finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja na zneske, prikazane v poslovnem izidu, in zneske, prikazane v drugem vseobsegajočem donosu, podjetje z razkritjem pojasni metode, uporabljene za določitev finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja, pripoznanih v poslovnem izidu.

119.

Podjetje razkrije stopnjo zaupanja, uporabljeno pri določanju prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja. Če podjetje za določitev prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja uporabi drugo tehniko kot tehniko stopnje zaupanja, razkrije uporabljeno tehniko in stopnjo zaupanja, ki ustreza rezultatom te tehnike.

120.

Podjetje razkrije krivuljo obrestnih mer (ali razpon krivulj obrestnih mer), uporabljeno za diskontiranje denarnih tokov, ki ne variirajo glede na donose postavk, ki so podlaga, z uporabo 36. člena. Če podjetje to razkritje združi za več skupin zavarovalnih pogodb, takšna razkritja zagotovi v obliki tehtanih povprečij ali v razmeroma ozkih razponih.

Vrsta in obseg tveganj, ki izhajajo iz pogodb iz področja uporabe MSRP 17

121.

Podjetje razkrije informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo oceno vrste, zneska, časa in negotovosti prihodnjih denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb iz področja uporabe MSRP 17. V 122.–132. členu so določene zahteve za razkritja, ki bi bila običajno potrebna za izpolnitev te zahteve.

122.

Ta razkritja so osredotočena na zavarovalna in finančna tveganja, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, in na to, kako so bila obvladovana. Finančna tveganja med drugim običajno vključujejo tudi kreditno tveganje, likvidnostno tveganje in tržno tveganje.

123.

Če razkrite informacije o izpostavljenosti podjetja tveganju na koncu poročevalskega obdobja ne predstavljajo ustrezno njegove izpostavljenosti tveganju v obdobju, podjetje razkrije to dejstvo, razlog, zakaj izpostavljenost ob koncu obdobja ni ustrezno predstavljena, ter dodatne informacije, ki ustrezno predstavljajo njegovo izpostavljenost tveganju v obdobju.

124.

Podjetje za vsako vrsto tveganja, ki izhaja iz pogodb iz področja uporabe MSRP 17, razkrije:

(a)

izpostavljenosti tveganju in kako nastanejo;

(b)

svoje cilje, usmeritve in postopke za obvladovanje tveganj ter metode, ki se uporabljajo za merjenje tveganj; in

(c)

morebitne spremembe pri (a) ali (b) glede na prejšnje obdobje.

125.

Podjetje za vsako vrsto tveganja, ki izhaja iz pogodb iz področja uporabe MSRP 17, razkrije:

(a)

povzetek kvantitativnih informacij o svoji izpostavljenosti zadevnemu tveganju na koncu poročevalskega obdobja. To razkritje temelji na internih informacijah, zagotovljenih ključnemu poslovodnemu osebju podjetja;

(b)

razkritja, zahtevana v 127.–132. členu, kolikor niso razkrita že v skladu s točko (a) tega člena.

126.

Podjetje razkrije informacije o učinku regulativnih okvirov, v katerih posluje, na primer zahteve glede minimalnega kapitala ali zahtevane zajamčene obrestne mere. Če podjetje uporablja 20. člen pri določanju skupin zavarovalnih pogodb, za katere uporablja zahteve glede pripoznanja in merjenja iz MSRP 17, to dejstvo razkrije.

Vse vrste tveganj – koncentracije tveganj

127.

Podjetje razkrije informacije o koncentracijah tveganja, ki izhajajo iz pogodb iz področja uporabe MSRP 17, vključno z opisom, kako podjetje ugotavlja koncentracije, in opisom skupne značilnosti vsake koncentracije (na primer vrsta zavarovanega dogodka, gospodarski sektor, geografsko območje ali valuta). Koncentracije finančnega tveganja lahko na primer izhajajo iz zajamčene obrestne mere, ki začne veljati pri isti višini za veliko število pogodb. Koncentracije finančnega tveganja lahko izhajajo tudi iz koncentracij nefinančnega tveganja, na primer, če podjetje zagotavlja zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti farmacevtskim podjetjem in ima tudi naložbe v teh podjetjih.

Zavarovalna in tržna tveganja – analiza občutljivosti

128.

Podjetje razkrije informacije o občutljivosti na spremembe spremenljivk tveganja, ki izhajajo iz pogodb iz področja uporabe MSRP 17. Da izpolni to zahtevo, podjetje razkrije:

(a)

analizo občutljivosti, ki prikazuje, kako bi na poslovni izid in lastniški kapital vplivale spremembe spremenljivk tveganja, ki so bile na koncu poročevalskega obdobja utemeljeno verjetne:

(i)

za zavarovalno tveganje – tako, da se prikaže učinek izdanih zavarovalnih pogodb pred in po zmanjšanju tveganja s pozavarovalnimi pogodbami, ki jih ima podjetje, in

(ii)

za vsako vrsto tržnega tveganja – na način, ki pojasni razmerje med občutljivostmi na spremembe spremenljivk tveganja, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, in tistimi, ki izhajajo iz finančnih sredstev, ki jih poseduje podjetje;

(b)

metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analize občutljivosti; in

(c)

spremembe metod in predpostavk, uporabljenih za pripravo analize občutljivosti, glede na prejšnje obdobje in razloge za te spremembe.

129.

Če podjetje pripravi analizo občutljivosti, ki prikazuje, kako spremembe spremenljivk tveganja vplivajo na zneske, ki se razlikujejo od tistih iz 128.(a) člena, in uporabi to analizo občutljivosti za obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz pogodb iz področja uporabe MSRP 17, lahko to analizo občutljivosti uporabi namesto analize iz 128.(a) člena. Podjetje razkrije tudi:

(a)

pojasnitev metode, uporabljene pri pripravi take analize občutljivosti, in glavnih parametrov in predpostavk, na katerih temeljijo zagotovljene informacije; in

(b)

pojasnitev cilja uporabljene metode in morebitnih omejitev v zvezi z informacijami, zagotovljenimi na podlagi metode.

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 17 (MSRP 17) - Zavarovalne pogodbe

Časovnica