• PREDPIS

Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 32-1337/1991, stran 1332 DATUM OBJAVE: 24.12.1991

RS 32-1337/1991

1337. NAVODILO za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo
Na podlagi petega odstavka 85. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list Republike Slovenije, št. 27/91-I) izdaja minister za pravosodje in upravo
NAVODILO
za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo

UVODNA DOLOČBA

1. člen

To navodilo ureja poslovanje. upravnih organov na prvi stopnji z zahtevami vloženimi na podlagi zakona o denacionalizaciji (Uradni list Republike Slovenije, št. 27/91-I, v nadaljnjem besedilu: zakon).

ZAHTEVE ZA DENACIONALIZACIJO

2. člen

Predstojnik upravnega organa določi delavca za sprejem vlog, ki se nanašajo na denacionalizacijo.
Delavec, ki je določen za sprejem vlog oziroma zahtev za denacionalizacijo ravna z njimi v skladu s pravilnikom o pisarniškem poslovanju (Uradni list SRS, št. 44/88 in 1/89) in tem navodilom.

3. člen

Vloge za denacionalizacijo (zahteve) delavec evidentira in označi z naslednjimi klasifikacijskimi znaki:

-

zahteve, ki se nanašajo na vrnitev kmetijskih zemljišč, kmetijskih gospodarstev in gozdov (27. člen zakona), z znakom št. 321;

-

zahteve, ki se nanašajo na stanovanjske hiše, stanovanja (29. člen zakona), z znakom št. 362;

-

zahteve, ki se nanašajo na poslovne stavbe in poslovne prostore (30. člen zakona), z znakom št. 363;

-

zahteve, ki se nanašajo na stavbna zemljišča (32. člen zakona), z znakom št. 351;

-

zahteve, ki se nanašajo na podjetja in na kapitalske deleže osebnih ali kapitalskih družb (34. in 37. člen zakona), z znakom št. 301;

-

zahteve, ki se nanašajo na premičnine, ki so predmeti kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti.(1. in 2. odst. 17. člena zakona), z znakom št. 712;

-

zahteve, ki se nanašajo na premičnine večje vrednosti, predmete ali skupine predmetov osebne rabe upravičencev oziroma predmete posebne priljubljenosti upravičencev ali njihovih pravnih naslednikov (4. odst. 17. člena zakona), z znakom št. 712;

-

zahteve, ki se nanašajo na nepremičnine ali premičnine, ki so po predpisih o varstvu naravne in kulturne dediščine razglašene za kulturno dediščino (3. odst. 18. člena zakona), z znakom št. 617;

-

zahteve, ki se nanašajo na nepremičnine ali premičnine, ki so po predpisih o varstvu naravne in kulturne dediščine razglašene za naravno dediščino (3. odst. 18. člena zakona), z znakom št. 616;

-

zahteve, ki se nanašajo na vračanje premoženja bank (4. tč. 54. člena zakona), z znakom št. 434;

-

zahteve, ki se nanašajo na vračanje premoženja zavarovalnic in drugih finančnih organizacij (4. točka.54. člena zakona), z znakom št. 435.

4. člen

Delavec pošlje pismeno zahtevo za denacionalizacijo, potem, ko je evidentirana, nemudoma predstojniku pristojnega upravnega organa oziroma osebi, ki jo je pooblastil predstojnik.
Če ima več upravnih organov skupno vložišče, pošlje delavec zahtevo za denacionalizacijo organu, na katerega je vloga naslovljena.

5. člen

Predstojnik upravnega organa oziroma pooblaščena oseba poskrbi, da se zahteva posreduje strokovnemu delavcu ali članu komisije, ki sta pooblaščena za vodenje postopka (55. člen zakona).
Strokovni delavec oziroma član komisije mora za vodenje postopka denacionalizacije na prvi stopnji izpolnjevati pogoje iz odredbe o strokovni izobrazbi, ki jo morajo imeti delavci za opravljanje dejanj v upravnem postopku (Uradni list SRS, št. 14/88), po kateri mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo VI/1 stopnje pravne oziroma upravne smeri.

6. člen

Postopek za denacionalizacijo se začne na podlagi zahteve upravičenca ali pravnega naslednika. Predlog za uvedbo postopka o denacionalizaciji lahko poda tudi zavezanec, če izkaže pravni interes. Če upravni organ uvede postopek na predlog zavezanca, se šteje, da je postopek uveden po uradni dolžnosti.
V primeru uvedbe postopka na podlagi predloga zavezanca mora pristojni upravni organi nemudoma obvestiti upravičenca ali njegovega pravnega naslednika.

PRISTOJNOST

7. člen

Strokovni delavec ali član komisije (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec) po prejemu zahteve preveri ali je upravni organ stvarno in krajevno pristojen za reševanje zahteve.

8. člen

Stvarno pristojnost v postopku denacionalizacije določa 54. člen zakona.
Za odločanje o premičnih stvareh iz 4. odstavka 17. člena zakona, ki so bile samostojni predmet podržavljenja, se stvarna pristojnost določi po naravi stvari oziroma po 20. členu ZUP.
Strokovni delavec ugotovi krajevno pristojnost po drugem odstavku 17. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ št. 47/86 - prečiščeno besedilo v nadaljnjem besedilu: ZUP).
Ob upoštevanju 22. člena ZUP, se krajevna pristojnost, glede na vrsto premoženja, katerega vrnitev se zahteva, določa:

1.

v zahtevkih, ki se tičejo kmetijskih in stavbnih zemljišč ter gozdov - po kraju kjer nepremičnina leži;

2.

v zahtevkih, ki se tičejo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb in poslovnih prostorov - po kraju, kjer nepremičnina leži;

3.

v zahtevkih, ki se tičejo zasebnih gospodarskih podjetij, ter kapitalskih deležev osebnih ali kapitalskih družb - po sedežu zavezanca;

4.

v zahtevkih, ki se tičejo nepremičnin, ki jih fizično ni več - po kraju, kjer je nepremičnina ležala ob podržavljenju;

5.

v zahtevkih, ki se tičejo samo premičnin iz 4. odstavka 17. člena zakona - po sedežu ali stalnem prebivališču zavezanca.
V zahtevkih, iz katerih se ne da ugotoviti krajevne pristojnosti, se pristojnost določi po sedežu organa, čigar akt je bil podlaga za podržavljanje.

9. člen

Če bi bilo hkrati krajevno pristojnih dvoje ali več upravnih organov v različnih občinah, je pristojen tisti organ, ki je prvi uvedel postopek, krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek za denacionalizacijo (1. odstavka 23. člena ZUP).
O tem, da je uvedel postopek, obvesti organ, ostale krajevno pristojne organe.

10. člen

Če več upravičencev vloži zahteve, katerih pravice se nanašajo na isto podržavljeno premoženje, lahko upravni organ uvede in vodi en sam postopek o tistih zahtevah, za katere je stvarno pristojen.
Upravni organ uvede postopek samo o tistih zahtevkih iz zahteve, za katere je stvarno in krajevno pristojen. Zahtevke, za katere upravni organ ni stvarno pristojen, z zahtevo pošlje nemudoma pristojnim upravnim organom oziroma sodišču s sporočilom o tem, katere zahtevke bo reševal sam.
O tem, da bo uvedel postopek samo o določenih zahtevkih, ostale pa poslal pristojnim organom, obvesti vlagatelja zahteve.

11. člen

Priglasitve pravic upravičencev do gozdov, kmetijskih zemljišč in drugih nepremičnin, vložene na podlagi okrožnice številka 322-01-67/90-IV, z dne 11. 7. 1990 Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, ki se je nanašala na izvajanje zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90 in 2/91), ne štejejo za zahteve v smislu zakona o denacionalizaciji.
Upravni organi so dolžni po uveljavitvi zakona, nemudoma vrniti vlagateljem priglasitve z dokumentacijo, z obvestilom, da lahko v roku iz 64. člena zakona vložijo zahtevo za denacionalizacijo. Istočasno jih obvestijo o tem, katere podatke mora vsebovati zahteva in pri katerem organu jo lahko vložijo.

12. člen

Za zahteve, ki so se smiselno nanašale na vrnitev podržavljenega premoženja in so bile poslane pristojnim upravnim organom pred uveljavitvijo zakona, se šteje, da so vložene na dan uveljavitve zakona, če so popolne po določbah ZUP in zakona.
Če zahteve niso popolne, so upravni organi dolžni vlagatelje obvestiti o tem, kaj morajo storiti, da se pomankljivosti odpravijo in jim določiti rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Za te zahteve se šteje, da so vložene tisti dan, ko so bile pomankljivosti v celoti odpravljene.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za vloge, s katerimi so stranke vložile predlog za obnovo postopka iz razlogov 2., 3. in 5. točke 249. člena ZUP, zahtevale razveljavitev in spremembo pravnomočne odločbe (265. člen ZUP) ali predlagale izrek odločbe za nično (267. člen ZUP).

RAVNANJE Z ZAHTEVAMI NA PRVI STOPNJI

13. člen

Strokovni delavec preveri, če zahteva za denacionalizacijo vsebuje podatke iz 62. in 86. člena zakona in sicer:

1.

o vlagatelju - upravičencu;

2.

o zavezancu;

3.

o pravnem temelju podržavljenja;

4.

o pravnem temelju pravice do vrnitve;

5.

o premoženju, ki se vrača;

6.

o obliki vračanja premoženja.

14. člen

Strokovni delavec preveri, če so v zahtevi o vlagatelju - upravičencu zlasti naslednji podatki:

a)

za fizične osebe:

-

ime in priimek vlagatelja - upravičenca;

-

rojstni podatki in stalno prebivališče;

-

enotna matična številka občana;

-

ime in priimek ter sedež pooblaščenca, če vlagatelj nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije.

b)

za pravne osebe:

-

ime in sedež pravne osebe;

-

ime in priimek odgovorne osebe.

15. člen

Če zahtevo vlaga pravni naslednik, strokovni delavec preveri ali so v zahtevi navedeni podatki kot so: datum smrti upravičenca (izpisek iz mrliške matične knjige ali akt o razglasitvi pogrešanca za mrtvega), zadnje stalno prebivališče upravičenca in verjetno izkazano pravno nasledstvo.
Za pravno nasledstvo se šteje, da je verjetno izkazano, če vlagatelj zahteve to izkaže z listino, iz katere izhaja, da je bil že določen za dediča ali, da izkaže sorodstveno razmerje do upravičenca - prejšnjega lastnika premoženja.

16. člen

Strokovni delavec preveri, če zahteva o zavezancu vsebuje podatke o firmi, imenu in sedežu podjetja ter matično številko (če zavezanec ni družbenopolitična skupnost), oziroma drugačna označitev zavezanca.

17. člen

Strokovni delavec preveri ali zahteva vsebuje podatke o premoženju, zlasti pa:

a)

Vrsta premoženja:

-

premične stvari;

-

kmetijska zemljišča;

-

gozdovi;

-

stavbna zemljišča;

-

stanovanjske hiše;

-

stanovanja;

-

poslovni prostori;

-

podjetja;

-

kapitalski deleži osebnih ali kapitalskih družb (navedba vrste družbe - javna trgovinska družba, komanditna družba, tiha družba, delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo), ter delež premoženja upravičenca v taki družbi.

b)

Podatke o firmi in sedežu podjetja oziroma osebne ali kapitalske družbe, s podatki o bilanci stanja ob podržavljenju.

c)

Morebitne podatke o tem, na območju katere občine se nahaja premoženje in kdo z njim razpolaga.

18. člen

V zahtevi mora biti naveden predpis oziroma način iz 3. ali 4. člena zakona, po katerem je bilo premoženje podržavljeno.

19. člen

Zahtevi za denacionalizacijo mora vlagatelj - upravičenec priložiti naslednje priloge: