Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 13-427/2009, stran 1720 DATUM OBJAVE: 17.2.2009
VELJAVNOST: od 4.3.2009 / UPORABA: od 1.1.2009
RS 13-427/2009
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 19.5.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: ŠE V OBDELAVI.
427. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 9. in 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) v povezavi z 218. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in ZGO-1B, Uradni list RS, št. 126/07), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07) in 19. člena Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07) je Občinski svet Občine Šentrupert na 19. seji dne 29. 1. 2009 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja v Občini Šentrupert, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za oprostitev plačila nadomestila.
2. člen
Zavezanec do plačila nadomestila po tem odloku je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
3. člen
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine Šentrupert, če ima stavbno zemljišče zagotovljeno minimalno komunalno oskrbo, kot je predpisana v 125. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov ZGO1-B (Uradni list RS, št. 126/07).
I.I OPREDELITEV POJMOV
(1)
Zazidano stavbno zemljišče je tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5. Preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Ne glede na prejšnji odstavek se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določen kot gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.
Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če preostali del takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjuje tudi pogoje za določitev gradbenih parcel po veljavnih občinskih odlokih o prostorsko ureditvenih pogojih. Zazidano stavbno zemljišče je podrobneje opredeljeno v 8. členu tega odloka.
(2)
Nezazidano stavbno zemljišče je po tem odloku tisto zemljišče, za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne strukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.
Nezazidano stavbno zemljišče je podrobneje opredeljeno v 9. členu tega odloka.
(3)
Parcela je zemljiška parcela oziroma njen del, na kateri je zgrajen ali je možno zgraditi objekt oziroma gradbena parcela, ki je z veljavnim prostorskim aktom namenjena za graditev objektov.
(4)
Gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(5)
Komunalna opremljenost stavbnega zemljišča pomeni, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, vodovod, plinovod, elektriko in daljinsko ogrevanje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 100 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
Šteje se, da ima stavbno zemljišče asfaltno cesto, če je le-ta oddaljena od meje stavbnega zemljišča največ 100 m.
Stavbno zemljišče ima javno razsvetljavo, če je svetilka javne razsvetljave oddaljena od meje stavbnega zemljišča največ 30 m.
Pri telekomunikacijskem omrežju se ne upošteva možnost priključka, ampak dejanska priključenost objekta na to omrežje.
(6)
Namembnost uporabe stavbnega zemljišča je lahko stanovanjska, počitniška, pridobitna poslovna ter nepridobitna poslovna.
-
Za stanovanjski namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za stalno bivanje.
-
Za počitniški namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za počitniško uporabo in bivalni prostori v zidanicah.
-
Za pridobitni poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno dejavnost ter nepokrite površine namenjene poslovni dejavnosti.
-
Za nepridobitni poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za nepridobitno poslovno dejavnost.
(7)
Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. Neto tlorisna površina je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor in se določi za vsako etažo posebej. Računa se s svetlimi dimenzijami dokončane stavbe v višini tal, ne upoštevajoč obrobe, pragove itd.
Neto tlorisne površine objektov bodo pridobljene iz Registra nepremičnin.
II. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
4. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave.
2.
Lega stavbnega zemljišča.
3.
Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča.
4.
Izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
5. člen
Območja stavbnih zemljišč, katera so povezana s kvaliteto bivanja in kjer se plačuje nadomestilo, so v naslednjih mejah:
Območje 1 obsega: območja, v katerih je dovoljena gradnja in ležijo v nižinskem delu naselja Šentrupert, ter druga manjša območja, ki so infrastrukturno povezana z jedrom območja ter območja strjenih naselij, v katerih je dovoljena gradnja in ležijo v nižinskem delu v neposredni bližini južno od naselja Šentrupert. V območje 1 se razporedi tudi zaselek Dob.
Območje 2 obsega: območja strjenih naselij, v katerih je dovoljena gradnja in ležijo ob regionalni cesti Trebnje–Mokronog.
Območje 3 obsega: območja razpršene gradnje, v katerih je dovoljena gradnja.
Območje 4 obsega: vinogradniška območja, v katerih je dovoljena gradnja.
Razdelitvi občine na štiri obračunska območja sledi točkovanje namembnosti in smotrnosti tako, da je odmera nadomestila najvišja v prvem območju in pada proti četrtemu območju – katero predstavlja vinogradniška območja.
Z razdelitvijo na območja smo zagotovili pravičnejšo porazdelitev odmere med občane.
6. člen
Meje območij iz prejšnjega člena so vrisane v kartah v merilu 1:15.000, ki jih hrani Občina Šentrupert, kjer so v času uradnih ur na vpogled.
7. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
8. člen
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1.
pri stanovanjskih prostorih neto tlorisna površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore), ki se izračuna po standardu SIST ISO 9836 ter neto tlorisna površina prostostoječih garaž;
2.
pri poslovnih prostorih neto tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom;