Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v...

5376. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bistrica ob Sotli

Na podlagi 58., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/86 in Uradni list RS, št. 44/97), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/ 02), in 15. člena statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 49/99) je Občinski svet občine Bistrica ob Sotli na 8. redni seji dne 20. 11. 2003 sprejel

O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bistrica ob Sotli

I. SPOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Bistrica ob Sotli plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za oprostitev plačila nadomestila.

2. člen

V Občini Bistrica ob Sotli se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč od stavbnih zemljišč, ki jih opredeljuje 218. člen zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).

3. člen

Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

4. člen

Za določitev površine za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se za zazidana stavbna zemljišča upošteva stanovanjska površina stanovanj in objektov za začasno bivanje oziroma poslovne površine stavb in spremljevalnih objektov ter od vseh zapuščenih objektov. Stanovanjska površina stanovanja ali objekta za začasno bivanje je čista (neto) tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, WC-jev, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Poslovna površina je čista (neto) tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, kakor tudi pokrita in nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz drugega odstavka 3. člena tega zakona se upošteva:

1.

v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:

-

se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,

-

za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.

2.

v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:

-

se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele),

-

kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba:

a)

ki ima določeno gradbeno parcelo, se površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

b)

kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.

Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču, bodisi dokončno gradbeno dovoljenje.

5. člen

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec).

6. člen

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, (v nadaljevanju: davčni urad). Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje davčnemu uradu Občinska uprava Bistrica ob Sotli.

Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča, od upravnega organa pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor ter iz drugih uradnih evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti. Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Bistrica ob Sotli nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi. Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le ta upošteva od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je sprememba nastala. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, na poziv občinske uprave Občine Bistrica ob Sotli, v roku 15 dni o prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.

Zavezancu za plačilo nadomestila, ki podatkov občinski upravi ne sporoči, se odmeri s sklepom občinskega sveta pavšalno nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine in 500 m2 za poslovne dejavnosti.

Če občinska uprava oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko občinski svet odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.

Odločba o odmeri nadomestila se izda tistemu, ki ima lastninsko pravico na nepremičnih stvareh. Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO

7. člen

Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, se razvrstijo v tri skupine. Skupine so določene po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:

-

gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,

-

dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi,

-

opremljenost s komunalno infrastrukturo,

-

oddaljenost od občinskega središča.

8. člen

Območja na katerih se plačuje nadomestilo se razvrstijo v skladu iz prejšnjega člena v 3 območja:

I. območje: v to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki ležijo v delu naselja Bistrica ob Sotli, Polje pri Bistrici, Hrastje, Zagaj

II. območje: v to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki ležijo v delu naselja Kunšperk, Črešnjevec, Trebče, Hrastje, Ples, Srebrnik, Dekmanca, Polje pri Bistrici, Zagaj

III. območje: v to območje se uvrščajo vsa ostala stavbna zemljišča, ki ležijo v občini Bistrica ob Sotli.