1188. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-1D)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-1D)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-1D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. aprila 2022.
Ljubljana, dne 14. aprila 2022
Borut Pahor predsednik Republike Slovenije
ZA K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RUDARSTVU (ZRud-1D)
V Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) se v 2. členu v točki 1.1. beseda »geofizično« nadomesti z besedo »geofizikalno«, za piko pa se doda besedilo »Vrtanje vrtin ne sodi med iskanje mineralnih surovin.«.
V točki 1.4. se beseda »potrebna« nadomesti z besedama »sanacijska rudarska«.
Točka 2.3. se spremeni tako, da se glasi:
»2.3. Klasifikacija in kategorizacija zalog in virov mineralnih surovin je postopek, s katerim se razvrsti zaloge in vire mineralnih surovin.«.
Točka 2.3.1. se spremeni tako, da se glasi:
»2.3.1. Zaloge mineralnih surovin so količine mineralnih surovin v ležiščih, ki so dovolj raziskane in poznane. Klasificira se jih na bilančne, pogojno bilančne in izvenbilančne. Bilančne zaloge je z znanimi odkopnimi metodami možno gospodarno izkoriščati. Pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog pa z znanimi odkopnimi metodami ni možno gospodarno izkoriščati, bodisi zaradi zakonskih ali drugih omejitev (npr. varnostni stebri, prevelika globina) bodisi zaradi preslabe kakovosti.«.
Točka 2.3.2. se spremeni tako, da se glasi:
»2.3.2. Viri mineralnih surovin so količine mineralnih surovin v ležiščih, ki niso dovolj raziskane in poznane ter se jih ne klasificira in ne izkorišča.«.
Za točko 2.3.3. se dodata novi točki 2.3.4. in 2.3.5., ki se glasita:
»2.3.4.
Kategorizacija zalog in virov mineralnih surovin je postopek, s katerim se zaloge in vire razvrsti po stopnji raziskanosti.
2.3.5.
Klasifikacija zalog mineralnih surovin je postopek, s katerim se zaloge razvrsti glede na možnost njihovega izkoriščanja.«.
V točki 4.3. se dodata nova drugi in tretji stavek, ki se glasita: »Zajemajo tehnično sanacijo, na površinskih kopih pa tudi biološko sanacijo. S časovnega vidika se delijo na sprotno, fazno, delno in končno sanacijo.«.
Za točko 4.3. se dodajo nove točke 4.3.1., 4.3.2., 4.3.2.1., 4.3.2.2., 4.3.3., 4.3.4., 4.3.5. in 4.3.6., ki se glasijo:
»4.3.1.
Tehnična sanacija zajema odstranitev rudarskih objektov, postrojev in infrastrukture, oblikovanje pridobivalnega prostora na način, da je dosežena njegova stabilnost, in izvedbo ukrepov za zavarovanje pred delovanjem površinskih in talnih voda ter drugih ukrepov, da so doseženi pogoji za biološko sanacijo. Tehnična sanacija pri podzemnem izkoriščanju zajema tudi različne ukrepe za trajno opustitev rudarskih del v podzemnih prostorih, kot so njihovo zasipavanje ali zapolnjevanje, izvedba trajne podgradnje, zalitje z vodo, izdelava ločilnih in varnostnih pregrad in čepov, rekonstrukcija podzemnih prostorov za novo dejavnost in podobno.
4.3.2.
Biološka sanacija zajema postopke rekultivacije in renaturacije.
4.3.2.1.
Rekultivacija je priprava površine pridobivalnega prostora na renaturacijo in zajema vračanje in razgrinjanje jalovine in odkrivke, nasipavanje humusa, biotorkreta, polaganje zaščitnih mrež in drugih sredstev (npr. jute) za preprečevanje erozije, ureditev odvajanja meteornih vod in podobno.
4.3.2.2.
Renaturacija je oživitev območja pridobivalnega prostora v skladu z dokumenti urejanja prostora, ki se izvede z zatravitvijo, nasajanjem avtohtonih in drugih vrst rastlin (drevja, grmovnic), urejanjem gozdnega roba, vzpostavitvijo vodnega habitata in podobnim.
4.3.3.
Sprotna sanacija je vzporedno izvajanje izkoriščanja mineralne surovine v pridobivalnem prostoru in izvajanje sanacijskih rudarskih del na tistih delih pridobivalnega prostora, na katerih je izkoriščanje zaključeno in niso več potrebni za izvajanje koncesije.
4.3.4.
Fazna sanacija je sanacija, ki se izvaja po zaključku posamezne faze izkoriščanja pridobivalnega prostora.
4.3.5.
Delna sanacija je izvedba le dela predvidenih sanacijskih rudarskih del na določenem območju znotraj pridobivalnega prostora, kadar zaradi postopka izkoriščanja še ni mogoče zaključiti sanacijskih rudarskih del.
4.3.6.
Končna sanacija se izvede po končanem izkoriščanju mineralne surovine v pridobivalnem prostoru in sledi sprotni, fazni ali delni sanaciji, če te niso bile izvedene, pa kot samostojen postopek.«.
V točki 4.6. se pika na koncu stavka nadomesti z vejico, za njo pa se doda besedilo »razen če gre za pridobitev mineralne surovine ob izvajanju gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po predpisih, ki urejajo gradnjo, ali gradnji gozdne infrastrukture na podlagi odločbe, izdane po predpisih, ki urejajo gozdove.«.
V točki 5.1. se besedilo »izvedene sanacije« nadomesti z besedilom »za opustitev izvajanja rudarskih del«.
Točka 5.1.4. se spremeni tako, da se glasi:
»5.1.4. Rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del je projekt, s katerim se znotraj pridobivalnega prostora opredelijo in ovrednotijo sanacijska rudarska dela v primeru predčasne popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del.«.
Za 9. točko se dodajo nove 10., 11. in 11.1. točka, ki se glasijo:
»10.
Hidravlično lomljenje je postopek izkoriščanja ogljikovodikov, pri katerem se v vrtino vtiska voda ali voda z dodatkom mehanskih delcev in kemičnih dodatkov z namenom, da se na ta način poveča naravna razpokanost kamnine ali ustvari umetni sistem razpok, s čimer se poveča njena prepustnost.
11.
Rudarski odpadki so odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov.
11.1.
Inertni rudarski odpadki so odpadki, kot jih določa Odločba komisije z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi opredelitve inertnih odpadkov pri izvajanju člena 22(1)(f) Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (UL L št. 110 z dne 1. 5. 2009, str. 46) (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2009/359/ES).«.
V 4. členu se v prvem odstavku besedilo »energetske,« nadomesti z besedilom »geoenergetske surovine ter«.
V drugem odstavku se v napovednem stavku besedi »energetske mineralne« nadomestita z besedo »geoenergetske«.
V četrtem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3.
mineralne surovine za gradbeništvo: tehnični kamen (apnenec, dolomit, vse magmatske in metamorfne kamenine /diabaz in metadiabaz, preostale skrilave kamnine, keratofir, andezit, andezitni tuf, serpentinit in druge podobne kamnine/, fliš in laporovec) ter prod, grušč in pesek.«.
V 5. členu se v prvem odstavku za besedo »osebam« vejica nadomesti s piko, besedilo za njo pa se črta.
V 6. členu se v drugem odstavku za besedo »izkoriščanje« doda besedilo »ogljikovodikov s hidravličnim lomljenjem ali«.
V 8. členu se v prvem odstavku za besedo »načrtuje« dodata vejica in beseda »dovoljuje«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2)
Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti Republike Slovenije se zagotavlja:
1.
s pripravo, sprejetjem in izvajanjem strategije Republike Slovenije o ravnanju z mineralnimi surovinami (v nadaljnjem besedilu: državna rudarska strategija),
2.
z odločanjem o podelitvi rudarske pravice za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin,
3.
z vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem zbirke rudarskih podatkov,
4.
z izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu, in
5.
z izvajanjem drugih ukrepov skladno s tem zakonom.«.
V tretjem odstavku 9. člena in četrtem odstavku 12. člena se besedi »energetskih mineralnih« nadomestita z besedo »geoenergetskih«.
Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Rudarska knjiga je spletni računalniški program, ki ga sestavljajo zbirka rudarskih podatkov, evidence in različne aplikacije za pripravo in oddajo vlog ter obrazcev, predvidenih s tem zakonom.
(2)
Rudarsko knjigo vodi in vzdržuje Geološki zavod Slovenije.«.
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»14. člen
(zbirka rudarskih podatkov)
(1)
Zbirka rudarskih podatkov je elektronska zbirka podatkov s področja rudarstva, ki vsebuje:
1.
podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki jim je bila podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje (pri pravni osebi in samostojnem podjetniku posamezniku podatek o firmi in sedežu ter matična in davčna številka, pri fizični osebi, ki ni samostojni podjetnik posameznik, pa ime, priimek, enotna matična številka občana ter stalni in začasni naslov), z ustreznim razlikovanjem med tistimi, ki rudarsko pravico še imajo, in tistimi, ki jim je rudarska pravica prenehala;
2.
elektronske kopije ali spletne povezave na izdane koncesijske akte;
3.
elektronske kopije izvršljivih upravnih aktov, koncesijskih pogodb in drugih listin, ki se v skladu s tem zakonom izdajajo v zvezi s pridobitvijo, izvajanjem, odvzemom, ugasnitvijo in prenehanjem rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje ter zapustitvijo rudnika;
4.
kartografske prikaze raziskovalnih in pridobivalnih prostorov s podeljeno rudarsko pravico;
5.
kartografske prikaze bivših raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, za katere rudarska pravica ni več podeljena ali je prenehalo veljati dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin, izdano na podlagi določb zakonov, ki so urejali rudarstvo pred uveljavitvijo Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99); v zbirki rudarskih podatkov mora biti urejeno ustrezno razlikovanje teh prostorov od raziskovalnih in pridobivalnih prostorov z veljavno rudarsko pravico (posebna oznaka, evidentiranje v različnih modulih ipd.);
6.
elektronske kopije načrtov opuščenih podzemnih prostorov, objektov in infrastrukture, s poudarkom na tistih, ki so ostali odprti;
7.
prikaz prostorov in objektov iz 4., 5. in 6. točke tega odstavka ter drugih pomembnih dejstev na katastrski podlagi;
8.
druge podatke in elektronske kopije listin v zvezi z raziskovalnimi in pridobivalnimi prostori, kot so različna dovoljenja, elaborati in potrdila o zalogah in virih mineralnih surovin, elaborati pridobivalnih prostorov, geodetski in jamomerski načrti, poročila, priglasitve osnov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo ter s tem v zvezi izdani upravni akti, rudarska tehnična dokumentacija, zapisniki tehničnih pregledov;
9.
fotografije raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, nelegalnih in opuščenih kopov, nahajališč mineralnih surovin in podobnega;
10.
podatke o nelegalnih in opuščenih kopih, rudnikih in rudnih pojavih, premogovnikih in pojavih premoga, odlagališčih rudarskih odpadkov, nahajališčih mineralnih surovin;
11.
podatke o izvedenih raziskavah in rezultatih raziskav, odvzetih vzorcih in njihovih lastnostih;
12.
geološke, geomehanske, hidrogeološke in druge montangeološke podatke o nahajališčih in pridobivalnih prostorih;
13.
različne tabelarične, grafične in kronološke prikaze podatkov o zalogah in pridobljenih količinah mineralne surovine, izdanih splošnih in posamičnih pravnih aktov za posamezen pridobivalni prostor, nosilcih rudarske pravice in podobno;
14.
podatke o veljavnih predpisih in predpisih, ki se na podlagi zakona, ki ureja rudarstvo, še uporabljajo na področju rudarstva;
15.
zapisnike in upravne akte iz inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov po tem zakonu ter podatke o izdanih ukrepih in globah;
16.
druge neosebne podatke s področja rudarstva, ki se nanašajo na nahajališča mineralnih surovin, raziskovalne in pridobivalne prostore, nosilce rudarskih pravic in inšpekcijsko nadzorstvo.
(2)
Podatki iz prejšnjega odstavka, ki imajo po zakonu, ki ureja informacije javnega značaja, status informacije javnega značaja, se vodijo kot javna knjiga in se objavijo na svetovnem spletu tako, da so prosto dostopni. Enotna matična številka občana, davčna številka ter stalni in začasni naslov fizične osebe niso informacije javnega značaja.
(3)
Podatki, ki skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne podatke, se zbirajo za namen identifikacije obstoječih in nekdanjih nosilcev rudarskih pravic in se hranijo trajno.
(4)
Neposreden spletni vpogled in uporaba podatkov iz zbirke rudarskih podatkov, ki se ne štejejo za informacijo javnega značaja, se zaradi ekonomičnosti in pospešitve postopkov, nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in ukrepanja v primeru kršitev omogoči uradnim osebam ministrstva, pristojnega za rudarstvo, ki so pooblaščene za vodenje in odločanje v zadevah s področja rudarstva, pristojnim rudarskim inšpektorjem, na njihovo zahtevo pa tudi zakonitim zastopnikom in pooblaščenim osebam nosilca rudarske pravice (vsakemu samo za njegov raziskovalni ali pridobivalni prostor). Za dostop do teh podatkov morajo upravičene osebe pri upravljavcu zbirke rudarskih podatkov opraviti registracijo. Dostopi do teh podatkov se beležijo.«.
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»15. člen
(vpis v zbirko rudarskih podatkov in izbris iz nje)
(1)
Vpis v zbirko rudarskih podatkov in izbris iz nje izvaja po javnem pooblastilu Geološki zavod Slovenije. Vpis in izbris se izvaja po uradni dolžnosti.
(2)
Vpis, sprememba vpisa in izbris iz prvega odstavka 14. člena tega zakona se izvaja na podlagi:
1.
podatkov in upravnih aktov, izdanih na podlagi določb tega zakona v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter prenehanjem pravic in obveznosti,
2.
v Uradnem listu Republike Slovenije objavljenih koncesijskih aktov,
3.
v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu Evropske unije objavljenih javnih razpisov,
4.
sklenjenih koncesijskih pogodb,
5.
sprememb pravic neposredno na podlagi tega zakona,
6.
podatkov o začasnih ukrepih za zavarovanje prostorskega načrtovanja skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora,
7.
priglasitvenih obrazcev, poročil in elaboratov, ki jih morajo zavezanci predložiti na podlagi določb tega zakona,
8.
zapisnikov in izdanih upravnih aktov pristojnih inšpektorjev,
9.
podatkov iz drugih javnih zbirk podatkov,
10.
terenskih ogledov in poročil Geološkega zavoda Slovenije,
12.
geodetskih kart in podatkov,
15.
podatkov iz rudarske tehnične dokumentacije,
16.
drugih javno dostopnih podatkov.
(3)
Fotografije iz 9. točke prvega odstavka 14. člena tega zakona se lahko pridobijo iz arhivov, javno dostopnih spletnih objav ali od koncesionarja, lahko pa jih posnamejo pristojni inšpektorji v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora, Geološki zavod Slovenije pri izvajanju nalog na podlagi določb tega zakona, uradne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, v okviru tehničnih pregledov in drugih nalog v zvezi z nadzorom nad izvajanjem koncesijske pogodbe in podobno.
(4)
Podatki v zbirki rudarskih podatkov se redno pregledujejo, dopolnjujejo in posodabljajo.«.
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»16. člen
(evidence in aplikacije)
(1)
V javnem delu rudarske knjige se kot evidenca lahko vodi javni del imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona. Vnos v evidenco izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali na njegovo zahtevo Geološki zavod Slovenije.
(2)
V javnem delu rudarske knjige se kot evidence lahko vodijo tudi evidenca izvajalcev rudarskih del, evidenca rudarskih projektantov, evidenca rudarskih revidentov in druge evidence, ki jih je mogoče izdelati na podlagi tega zakona. Vnos v te evidence izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali na njegovo zahtevo Geološki zavod Slovenije, na podlagi pisnega predloga pravne ali fizične osebe, ki izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco, ki navede tudi kontaktne podatke, ki se lahko javno objavijo.
(3)
Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se objavljajo z namenom informiranja javnosti o pravnih in fizičnih osebah, ki lahko opravljajo storitve s področja rudarstva.
(4)
Javni del rudarske knjige lahko vsebuje tudi aplikacije za pripravo in oddajo vlog, ki jih predvideva ta zakon, obrazcev za priglasitev osnov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo ter obrazcev za poročanje o zalogah in virih mineralnih surovin, informacije o stanju vlog v upravnih in drugih postopkih (npr. pri sklepanju koncesijskih pogodb) in podobno. Za vstop v takšne aplikacije se je treba predhodno registrirati pri upravljavcu zbirke rudarskih podatkov, dovoli pa se lahko samo tistim vlagateljem vlog, imetnikom rudarskih pravic ter njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, na katere se konkretna vloga, priglasitev ali poročilo nanaša. Dostopi do aplikacij se beležijo.«.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»17. člen
(rudarska javna služba in javno pooblastilo)
(1)
Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, se izvaja kot javna služba državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: rudarska javna služba) in po javnem pooblastilu.
(2)
Geološko dejavnost, namenjeno rudarstvu, izvaja Geološki zavod Slovenije.«.
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»18. člen
(naloge Geološkega zavoda Slovenije)
(1)
Geološki zavod Slovenije opravlja naslednje naloge:
1.
izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo;
2.
izvaja naloge državnega nosilca urejanja prostora za področje rudarstva v zvezi z občinskim prostorskim načrtovanjem, razen v primerih, ko se občinsko prostorsko načrtovanje izvaja v vplivnih območjih državnega prostorskega načrtovanja;
3.
za ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pripravlja strokovne podlage za smernice in mnenja na področju rudarstva v zvezi z državnim prostorskim načrtovanjem in občinskim prostorskim načrtovanjem v vplivnem območju državnega prostorskega načrtovanja;
4.
vodi in vzdržuje rudarsko knjigo;
5.
prevzema vzorce, ki se jih pridobi pri raziskovanju mineralnih surovin, in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena pri izkoriščanju mineralnih surovin;
6.
izvaja prospekcijo terena, geološko vzorčenje, kartiranje, oceno stanja zalog in virov mineralnih surovin ter stanja terena in rudarskih del za potrebe nalog iz 1. do 4. točke tega odstavka ali po napotilu ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za potrebe odločanja v postopkih, ki jih vodi, in potrebe nadzora nad izvajanjem rudarske pravice.
(2)
Naloge iz 1., 3. in 5. točke prejšnjega odstavka opravlja Geološki zavod Slovenije kot javno službo, naloge iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka po javnem pooblastilu, naloge iz 6. točke prejšnjega odstavka pa kot javno službo in po napotilu ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(3)
Nosilec rudarske pravice ali lastnik zemljišča, če rudarska pravica ni podeljena, mora Geološkemu zavodu Slovenije dovoliti dostop v pridobivalni prostor ali na zemljišče z namenom izvajanja nalog iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena ter za potrebe izdelave državnih geoloških kart. Geološki zavod Slovenije naloge izvaja tako, da ne povzroča škode.
(4)
Geološki zavod Slovenije nosilca rudarske pravice ali lastnika zemljišča obvesti o času izvajanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka in mu posreduje rezultate opravljenih del v obliki renovelirane geološke karte ali v obliki poročil o dodatno opravljenih raziskavah.
(5)
Zainteresiranim pravnim in fizičnim osebam se izdajajo izpisi, prerisi, kopije in drugi podatki, s katerimi razpolaga Geološki zavod Slovenije in jih pridobiva ob izvajanju nalog iz 6. točke prvega odstavka tega člena.
(6)
Za pridobljene podatke iz prejšnjega odstavka se plačajo materialni stroški njihovega posredovanja po ceniku, ki ga izdela Geološki zavod Slovenije in objavi na svoji spletni strani.
(7)
Z namenom sprotnega posodabljanja geoloških in drugih z geologijo povezanih evidenc ministrstvo, pristojno za rudarstvo, Geološkemu zavodu Slovenije najmanj enkrat mesečno pošilja elaborate o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov, ki jih morajo po končanem raziskovanju izdelati nosilci dovoljenja za raziskovanje oziroma jih morajo med izkoriščanjem izdelati nosilci rudarskih pravic za izkoriščanje, ter podatke, ki jih pridobi v postopkih izdaje dovoljenj za raziskovanje, v postopkih podeljevanja rudarskih pravic za izkoriščanje in drugih postopkih.«.
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
(nadzor nad izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu)
(1)
Nadzor nad izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu, izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(2)
Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da Geološki zavod Slovenije nalog iz prejšnjega člena ne opravlja v skladu s tem zakonom, mu naloži odpravo pomanjkljivosti ali nepravilnosti in določi rok za izvedbo teh dejanj.«.
V 29. členu se v tretjem odstavku črta drugi stavek.
V 35. členu se v drugem odstavku beseda »podelitev« nadomesti z besedo »pridobitev«.
V tretjem odstavku se besedilo »tretje, četrte, pete in šeste« nadomesti z besedilom »četrte, pete, šeste, sedme, osme in devete«.
V četrtem odstavku se dodata novi šesta in sedma alineja, ki se glasita:
»-
je v primeru zainteresiranosti za izkoriščanje tehničnega kamna apnenca, tehničnega kamna dolomita, proda ali peska bilančnih zalog mineralne surovine v raščenem stanju najmanj 450.000 kubičnih metrov, predvidena doba trajanja rudarske pravice pa najmanj 15 let pri predvideni letni proizvodnji najmanj 30.000 kubičnih metrov,
-
za predlagani pridobivalni prostor ali njegov del ni sprejet začasni ukrep za zavarovanje prostorskega načrtovanja po predpisih, ki urejajo urejanje prostora,«.
Na koncu dosedanje šeste alineje, ki postane osma alineja, se za vejico doda beseda »in«.
V dosedanji sedmi alineji, ki postane deveta alineja, se za besedo »zakonom« dodata vejica in besedilo »predpisi, ki urejajo varstvo okolja, varstvo voda, ohranjanje narave, in drugimi predpisi«.
Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7)
Ne glede na šesto alinejo četrtega odstavka tega člena lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vladi predlaga izdajo rudarskega koncesijskega akta tudi, če predlagani pridobivalni prostor ne izpolnjuje pogojev glede minimalnih bilančnih zalog mineralne surovine, minimalne letne proizvodnje v raščenem stanju in minimalne dobe trajanja koncesije, kadar se vloga nanaša na pridobivalni prostor, za katerega so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
rudarska pravica in koncesija sta že bili podeljeni na podlagi določb zakona, ki ureja rudarstvo, pa je koncesijsko razmerje prenehalo, še preden je bila mineralna surovina na tem pridobivalnem prostoru izkoriščena v obsegu iz koncesijskega akta in koncesijske pogodbe,
-
izkoriščanje je v času podeljene koncesije potekalo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo,
-
po prvotni koncesiji je v pridobivalnem prostoru ostalo še najmanj 100.000 kubičnih metrov bilančnih zalog mineralne surovine v raščenem stanju, in
-
poravnane so vse finančne obveznosti iz naslova podeljene koncesije.
(8)
Ne glede na šesto alinejo četrtega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ni treba preverjati izpolnjevanja pogojev minimalnih bilančnih zalog mineralne surovine, minimalne letne proizvodnje v raščenem stanju in minimalne dobe trajanja rudarske pravice za izkoriščanje, če se vloga za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje nanaša na pridobivalni prostor znotraj rezervata mineralne surovine, za katerega so v času priprave koncesijskega akta v obsegu trenutno veljavnih koncesij za izkoriščanje iste vrste mineralne surovine ti pogoji že izpolnjeni. Šteje se, da se vloga nanaša na izkoriščanje mineralne surovine znotraj rezervata mineralne surovine, če je znotraj istega območja, ki je v prostorskih aktih po namenski rabi opredeljeno kot območje za izkoriščanje iste vrste mineralne surovine, v času izdaje koncesijskega akta že podeljena vsaj ena koncesija za izkoriščanje te mineralne surovine, predlagani pridobivalni prostor pa se bo z njim stikal vsaj po eni stranici.«.
V 45. členu se v prvem odstavku na koncu 4. točke beseda »in« nadomesti z vejico ter dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita:
»5.
ali so k rudarskemu projektu priložena pozitivna mnenja in soglasja pristojnih mnenjedajalcev in soglasodajalcev,
6.
ali so k rudarskemu projektu priložena dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, vode, okolje, naravo, naravne vrednote, kulturno dediščino in drugo, in«.
Dosedanja 5. točka postane 7. točka.
V drugem odstavku se besedilo »3. in 4.« nadomesti z besedilom »3., 4., 5. in 6.«.
V četrtem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Po preteku tega roka odločba o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje preneha veljati po samem zakonu, kar se ustrezno označi v zbirki rudarskih podatkov.«.
V 46. členu se v drugem odstavku beseda »Kandidat« nadomesti z besedilom »Ne glede na prejšnji odstavek kandidat«, za besedo »območja« se dodata vejica in besedilo »rudarska dela pa se bodo izvajala globlje od 30 metrov«, beseda »samo« pa se črta.
V tretjem odstavku se na koncu 3. točke pika nadomesti z vejico in dodata beseda »ali« ter nova 4. točka, ki se glasi:
»4.
pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad), sklenjena med pravno osebo in Skladom na podlagi 5. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odl. US, 1/96 in 30/98 – ZZLPPO), če iz nje tako izhaja.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4)
Kadar je lastnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija, upravljavec takega zemljišča s kandidatom za nosilca rudarske pravice iz prvega odstavka tega člena sklene pravni posel za pridobitev pravice izvajati rudarska dela na zemljišču brez javnega razpisa. Na zaprosilo kandidata za nosilca rudarske pravice upravljavec zemljišč sestavi pogodbo v skladu s pravili njegovega poslovanja in ob upoštevanju morebitne pogodbe iz 4. točke prejšnjega odstavka, ter jo predloži v podpis kandidatu za nosilca rudarske pravice v dveh mesecih od zaprosila.«.
V 50. členu se v prvem odstavku 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4.
ima koncesionar na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice in pristopnem zemljišču, predvidenim s potrjenim rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje, pravico izvajati rudarska dela ter ima soglasja morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih za podaljšanje rudarske pravice, ali ko gre za podzemno izkoriščanje in iz potrjenega rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje izhaja, da ne bo vpliva na površino zemljišča oziroma da ni vplivnega območja, rudarska dela pa se bodo izvajala globlje od 30 metrov,«.
Na koncu 8. točke se pika nadomesti z vejico ter dodata novi 9. in 10. točka, ki se glasita:
»9.
za pridobivalni prostor ali njegov del ni sprejet začasni ukrep za zavarovanje prostorskega načrtovanja po predpisih, ki urejajo urejanje prostora,
10.
izkoriščanje ni potekalo izven mej odobrenega pridobivalnega prostora.«.
V drugem odstavku se v 3. točki beseda »zemljišču« nadomesti z besedilom »zemljiščih iz 4. točke prejšnjega odstavka«, v 5. točki pa se za besedo »zakonom« dodata vejica in besedilo »koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo«.
V tretjem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Izjavo pristojnega rudarskega inšpektorja iz 8. in 10. točke prvega odstavka tega člena pridobi ministrstvo, pristojno za rudarstvo.«.
Za petim odstavkom se dodajo novi šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(6)
Ne glede na 8. točko prvega odstavka tega člena se rudarska pravica lahko podaljša tudi, če iz izjave pristojnega rudarskega inšpektorja izhaja, da predpisana sprotna sanacija pridobivalnega prostora ni bila izvedena, če koncesionar k vlogi priloži dokazilo o zagotovitvi rezerviranih sredstev za sanacijo v višini zneska neizvedene sanacije skladno s 54. členom tega zakona. Koncesionar mora neizvedeni del sprotne sanacije pridobivalnega prostora izvesti v enem letu od sklenitve dodatka h koncesijski pogodbi iz desetega odstavka tega člena, sicer mu ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odvzame rudarsko pravico, sanacijo pridobivalnega prostora pa mora izvesti v skladu s 100.a členom tega zakona.
(7)
Če koncesionar rezervirana sredstva za sanacijo iz prejšnjega odstavka zagotovi z vplačilom v sklad iz drugega odstavka 54. člena tega zakona, mu ministrstvo, pristojno za rudarstvo, o tem izda ugotovitveno odločbo, v kateri ugotovi višino obveznosti in ali so s tem poravnane obveznosti iz prejšnjega odstavka. Vplačilo v sklad iz drugega odstavka 54. člena tega zakona se poveča za znesek letnega nadomestila za upravljanje z rezerviranimi sredstvi za sanacijo, ki pripada skladu, in v tem primeru je znesek enak najvišjemu enkratnemu znesku nadomestila po predpisu iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona.
(8)
Ne glede na prvi odstavek tega člena je v primeru, ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi razpoložljivih podatkov v zbirki rudarskih podatkov iz 14. člena tega zakona ne more ugotoviti mej pridobivalnega prostora, ki je predmet podaljšanja rudarske pravice za izkoriščanje, ali zbirka ne vsebuje vseh dokumentov, ki jih določa ta zakon, podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje mogoče šele po ugotovitvi mej pridobivalnega prostora in dopolnitvi zbirke z manjkajočimi dokumenti. Koncesionar mora v zvezi s tem ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti vse podatke in dokumente, s katerimi razpolaga. Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, si za potrebe ugotovitve mej pridobivalnega prostora lahko pridobi podatke tudi iz arhivov lokalnih skupnosti, upravnih enot, ministrstev ter zgodovinskih, pokrajinskih in drugih arhivov.
(9)
Če rudarski projekt iz 5. točke drugega odstavka tega člena še ni potrjen, ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, potrdi smiselno tako, kot določa 45. člen tega zakona.«.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta deseti in enajsti odstavek.
V 51. členu se v napovednem stavku prvega odstavka črta beseda »samo«.
V drugem odstavku se na koncu 4. točke pika nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5.
potrjen rudarski projekt, na podlagi katerega je prenosnik rudarske pravice pridobil rudarsko pravico za izkoriščanje.«.
V tretjem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če bi rok iz prejšnjega stavka potekel po izteku koncesijske pogodbe, se za skrajni rok za prenos rudarske pravice šteje datum, do katerega je sklenjena koncesijska pogodba.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4)
Ne glede na prvi odstavek tega člena je v primeru, ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi razpoložljivih podatkov v zbirki rudarskih podatkov iz 14. člena tega zakona ne more ugotoviti mej pridobivalnega prostora, ki je predmet prenosa rudarske pravice za izkoriščanje, ali zbirka ne vsebuje vseh dokumentov, ki jih določa ta zakon, prenos rudarske pravice za izkoriščanje mogoč šele po ugotovitvi mej pridobivalnega prostora in dopolnitvi zbirke z manjkajočimi dokumenti. Prenosnik, če ta ne obstaja več pa prevzemnik rudarske pravice, mora v zvezi s tem ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti vse podatke in dokumente, s katerimi razpolaga. Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, si za potrebe ugotovitve mej pridobivalnega prostora lahko pridobi podatke tudi iz arhivov lokalnih skupnosti, upravnih enot, ministrstev ter zgodovinskih, pokrajinskih in drugih arhivov.«.
V sedmem odstavku se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »prvega«.
Za sedmim odstavkom se dodajo novi osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(8)
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko skladno z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, sodišče pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota, kupcu dovoli vstop v pravne položaje stečajnega dolžnika tudi za rudarsko pravico, koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine in z njo povezana dovoljenja, pravice najema ali zakupa premoženja in drugih pravic, ki so potrebne za izvajanje rudarske pravice, vendar samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
pred tem rudarska pravica ni ugasnila na podlagi prvega odstavka 60. člena tega zakona,
2.
kupec izpolnjuje vse pogoje za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje iz prvega, tretjega, četrtega in sedmega odstavka tega člena ter
3.
ima kupec pravico izvajati rudarska dela na zemljišču tudi za vsa preostala zemljišča ali dele zemljišč, ki ležijo znotraj rudniškega prostora in niso predmet prodaje premoženja stečajnega dolžnika, za celotno obdobje veljavnosti koncesije.
(9)
Sodišče v obrazložitvi sklepa, s katerim ugotovi, da kupec vstopa v pravne položaje stečajnega dolžnika kot univerzalni pravni naslednik, navede, na podlagi katerih dokazil ugotavlja, da kupec izpolnjuje tudi pogoje, predpisane po tem zakonu. Sklep sodišče vroči tudi ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo.
(10)
Sodišče dokazila o izpolnjevanju pogojev iz osmega odstavka tega člena pridobi po uradni dolžnosti. Od ministrstva, pristojnega za rudarstvo, sodišče pridobi:
-
podatek iz 1. točke osmega odstavka tega člena o obstoju rudarske pravice,
-
podatek o poravnanih dospelih obveznostih iz 2. točke tretjega odstavka 6. člena tega zakona in
-
podatek iz četrtega odstavka tega člena o ugotovitvi mej pridobivalnega prostora.«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se besedilo »prvim odstavkom tega člena« nadomesti z besedilom »tem členom«.
V 53. členu se v prvem odstavku za besedo »surovine« doda besedilo »v raščenem stanju«.
V tretjem odstavku se za besedo »surovine« doda besedilo »v raščenem stanju«.
Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6)
Določbe 52. člena tega zakona, ki se nanašajo na rudarsko koncesnino za pridobljeno mineralno surovino v raščenem stanju, se smiselno uporabljajo tudi za zavezanca za sanacijo nelegalnega kopa iz prvega odstavka 139. člena tega zakona, ki je ni mogoče izvesti z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, temveč je za vzpostavitev stabilnosti treba izkoristiti določeno količino mineralne surovine. Ne glede na četrti odstavek tega člena znaša nadomestilo za pridobljeno enoto mineralne surovine 100 odstotkov povprečne cene enote mineralne surovine v raščenem stanju po predpisu iz tretjega odstavka tega člena.
(7)
Nadomestilo v višini 100 odstotkov od povprečne cene enote mineralne surovine v raščenem stanju iz prejšnjega odstavka se upošteva tudi v sodnih postopkih v zvezi z nezakonitimi rudarskimi deli po 139. členu tega zakona.«.
V drugem odstavku 54. člena, naslovu ter prvem, drugem, tretjem in šestem odstavku 56. člena se beseda »EKO« nadomesti z besedo »Eko«.
V IV. delu se v naslovu 8. poglavja črta besedilo »Rudarski sklad in«.