Zakon o združenem delu (prečiščeno besedilo)

131. Zakon o združenem delu (prečiščeno besedilo)

Na podlagi 205. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 85/87) je določila Zakonodajno-pravna komisija Zveznega zbora Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije na seji dne 20. januarja 1988 prečiščeno besedilo zakona o združenem delu.

Prečiščeno besedilo zakona o združenem delu obsega: zakon o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76), zakon o dopolnitvi zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 57/83), zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 85/87), v katerih je naveden dan uveljavitve teh zakonov, ter popravek zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 63/79) in popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 6/88).

AS št. 50

Beograd, 20. januarja 1988

Predsednik Zakonodajno-pravne komisije Zveznega zbora Skupščine SFRJ: Petar Starčević l. r.

Z A K O N
O ZDRUŽENEM DELU (prečiščeno besedilo)

PRVI DEL

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in družbi odločajo svobodno, neposredno in enakopravno v odnosih samoupravne demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti in v odnosih enakopravnosti narodov in narodnosti o svojem in celotnem družbenem delu v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbi v celoti.

Socialistični samoupravni družbenoekonomski odnosi v združenem delu zagotavljajo, da delavci na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi ter enakih pravic, obveznosti in odgovornosti glede produkcijskih sredstev in drugih sredstev družbene reprodukcije, ki so družbena lastnina, v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odločajo o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.

Pri urejanju splošnih delovnih pogojev ter pri usklajevanju , usmerjanju in družbenem planiranju v združenem delu sodelujejo delavci tudi po svojih delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti v okviru svojih z ustavo in zakonom oziroma statutom določenih pravic in dolžnosti.

2. člen

Temelj socialističnega samoupravnega združenega dela so:

-

oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi;

-

družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje kakršenkoli sistem podrejanja človeka in izkoriščanja tujega dela in ki z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo in rezultatov dela zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in delitvi proizvoda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih in omogoča vsakomur, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo in si na podlagi svojega dela pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb;

-

pravica dela z družbenimi sredstvi, ki jo pridobi vsak delavec v združenem delu in jo podlaga za uresničevanje njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti v združenem delu;

-

samoupravni položaj delavca, ki zagotavlja, da delavec pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi enakopravno z drugimi delavci v združenem delu: v odnosih medsebojne povezanosti, odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, v kateri dela, in organizacij, v katere združuje delo in sredstva; svobodno prevzema obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori o osnovah planov ter z drugimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; uresničuje svoj osebni, skupni in družbeni materialni in moralni interes ter pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka; varuje in pospešuje socialistične samoupravne odnose; izpopolnjuje svoje delovne in druge delovne in druge sposobnosti ter se razvija kot celovita ustvarjalna osebnost;

-

družbeni značaj dela, izvirajoč iz medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti delavcev v združenem delu v okviru družbene delitve dela in družbene reprodukcije v celoti, ki temeljita na doseženi stopnji produktivnosti in splošnem napredku materialne osnove dela, zaradi česar je nujno združevanje dela in družbenih delovnih sredstev ter drugih sredstev družbene reprodukcije v interesu delavcev in družbe v celoti;

-

demokratično samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji, ki omogoča o delu in družbeni reprodukciji, ki omogoča, da delavci z osebnim izjavljanjem v temeljni organizaciji združenega dela in po svojih delegatih v delavskem svetu ter po delegacijah in delegatih v drugih organih upravljanja svobodno in enakopravno odločajo o vseh vprašanjih dela in družbene reprodukcije;

-

na sistemu samoupravne demokratične organiziranosti združenega dela zasnovane skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ki zagotavljajo, da delavci in drugi delovni ljudje po delegacijah in delegatih odločajo o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega dela in delovnih ljudi, ter da v okviru z ustavi oziroma statutom določenih pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti sprejemajo zakone, druge predpise in splošne akte ter načrte.

3. člen

Protizakonito je vsako podrejanje človeka in izkoriščanje tujega dela, vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi v obliki prilaščanja družbenih sredstev in rezultatov dela z vzpostavljanjem monopolov na državnolastninski, skupinskolastninski ali zasebnolastninski podlagi ali na podlagi ekonomske ali politične moči, ali pa v obliki birokratske samovolje, tehnokratske uzurpacije ali samovoljnega odločanja pačila socialistične samoupravne družbene odnose, kot tudi vsak privilegij, ki bi temeljil na monopolu upravljanja produkcijskih sredstev in na prilaščanju rezultatov dela.

4. člen

V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja, da:

-

razvijajo in pospešujejo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose;

-

razširjajo in zboljšujejo materialno osnovo združenega dela, zboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj ter zadovoljujejo osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese;

-

povečujejo svoj dohodek in celotni dohodek družbe na podlagi večje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela;

-

družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo in gospodarijo z živim in minulim delom;

-

samoupravno med seboj usklajujejo in planirajo delo in razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti;

-

samoupravno določajo pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka.

5. člen

Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela morajo družbena sredstva in proizvodne sile stalno razvijati in zboljševati z inovativno dejavnostjo ter z ustvarjalno in trajno uporabo dosežkov razvoja znanosti in tehnike v svetu.

6. člen

Celotno družbeno delo s sredstvi, ki so družbena lastnina, povezujejo delavci v sistem samoupravnega dela:

-

z združevanjem dela in z združevanjem dela in sredstev družbene reprodukcije v delovnih organizacijah, sestavljenih organizacijah združenega dela, poslovnih skupnosti ter drugih oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja, ki temeljijo na skupnih interesih delavcev;

-

z združevanjem dela in sredstev ter s sodelovanjem organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in drugimi dejavnostmi, z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev;

-

z združevanjem denarnih sredstev družbene reprodukcije in s skupno uporabo teh sredstev za zadovoljevanje skupnih interesov v proizvodnji in reprodukciji, za razširjanje materialne osnove dela ali za uresničevanje drugih skupnih interesov pri pridobivanju dohodka;

-

svobodno menjavo dela neposredno v organizacijah združenega dela ali v okviru oziroma po samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih ter na tej podlagi s povezovanjem dejavnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti;

-

z družbenim planiranjem, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;

-

z razvijanjem samoupravnih odnosov pri delu ter pridobivanju in delitvi dohodka in z upravljanjem in gospodarjenjem z živim in minulim delom;

-

z odločanjem v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih o vprašanjih, ki se nanašajo na njihove delovne pogoje in življenjske razmere ter na druge njihove osebne, skupne in družbene potrebe in interese, na upravljanje družbe v celoti in na izvrševanje državne oblasti.

V sistem samoupravnega združenega dela se povezujejo tudi kmetje in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, s tem da na podlagi skupnih interesov ter po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja in da neposredno ali po zadrugah sodelujejo z organizacijami združenega dela.

7. člen

Delavci v združenem delu so po tem zakonu osebe, ki delajo z družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela, v delovni skupnosti ali v drugi obliki združevanja dela in sredstev.

8. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.

Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena svobodno opravljajo vse poklicne dejavnosti, razen tistih, katerih opravljanje je z zakonom prepovedano.

9. člen

Delovni ljudje imajo pravico, da z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo vse dejavnosti, razen tistih, katerih opravljanje je z zakonom prepovedano, in imajo na podlagi svojega dela načeloma enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake družbenoekonomske pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena lahko sami ali skupaj s člani svojega družinskega gospodinjstva opravljajo dejavnost tudi kot delo na domu neposredno ali v sodelovanju z organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

10. člen

Kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, imajo na podlagi svojega dela enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka.

Kmetje in drugi delovni ljudje, ki samovoljno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

11. člen

Delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, imajo pravico do sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost, kot tudi ustrezne obveznosti, v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki jo skleneta sindikat in ustrezna gospodarska zbornica oziroma združenje, v katerem imajo te osebe svoje predstavnike.

12. člen

Sredstva, ki so družbena lastnina, so skupna materialna osnova za ohranitev in razvoj socialistične družbe ter socialističnih samoupravnih odnosov; upravljajo jih delavci v temeljni organizaciji združenega dela in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, delavci v delovni skupnosti oziroma drugi delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti ali v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter v družbenopolitični skupnosti.

Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.

Družbena sredstva, kot so stvari, materialne pravice in denarna sredstva, ki so družbena lastnina, so materialna osnova za delo delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ali za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.

13. člen

Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih oziroma delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih imajo glede uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi pravice, obveznosti, ki jih določata ustava in zakon, v skladu z njihovo naravo in namenom.

14. člen

Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ali so materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.

Akti in dejanja, ki bi bila v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nimajo pravnega učinka.

15. člen

Vsak delavec, ki dela v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, pridobi pravico dela z družbenimi sredstvi kot svojo neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi, da bi zadovoljeval osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.

Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci, ko opravljajo gospodarsko ali drugo družbeno dejavnost in delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.

Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji združenega dela skupaj in enakopravno:

-

s svojim delom sodelujejo v delovnem in proizvodnem procesu in izpolnjujejo svoje delovne dolžnosti;

-

odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela;

-

odločajo o zadevah in sredstvih v celoti odnosov družbene reprodukcije;

-

odločajo o združevanju svojega dela in sredstev v delovno organizacijo ter v druge oblike združevanja in povezovanja dela in sredstev;

-

odločajo o celotnem dohodku, ki ga pridobivajo s skupnim delom v temeljni organizaciji združenega dela in v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, v skladu s prispevkom k ustvarjanju dohodka ter z obveznostmi in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in v družbeni skupnosti v celoti;

-

razporejajo čisti dohodek za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve v skladu s samoupravno dogovorjenimi osnovami in merili;

-

odločajo o delitvi sredstev za svojo osebno in skupno porabo v skladu z osnovami in merili za ugotavljanje prispevka, ki ga s svojim živim in minulim delom dajejo k ustvarjanju dohodka, ki jih na samoupravni podlagi določijo z delavci drugih organizacij združenega dela;

-

pridobivajo osebni dohodek po rezultatih svojega dela in osebnem prispevku, ki so ga s svojim živim in minulim delom dali k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela;

-

urejajo medsebojna razmerja pri delu.

Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, imajo pravico, obveznost in odgovornost, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo.

16. člen

Delavci v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organizacije kot temeljno organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija).

Temeljna organizacija ne more obstajati samostojno izven sestave delovne organizacije.

Temeljna organizacija je osnova za združevanje dela in sredstev v delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela, v poslovne skupnosti in druge oblike združevanja dela in poslovnega sodelovanja in v samoupravne interesne skupnosti, kot tudi osnova za družbeno planiranje.

Temeljna organizacija je tudi temeljna samoupravna skupnost delavcev v združenem delu, v kateri delavci oblikujejo delegacije, da neposredno uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti ter se organizirano udeležijo izvrševanja funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti.

Dohodek v združenem delu se pridobiva ne glede na to, v kateri obliki združevanja dela in sredstev se ustvarja, le kot dohodek temeljne organizacije in se obvezno izkazuje kot njen dohodek.

Organi družbenopolitičnih skupnosti in organi organizacij združenega dela v vseh oblikah združenega dela v vseh oblikah združevanja dela in sredstev morajo pri svojih predpisih, odločitvah in samoupravnih splošnih aktih oziroma pri svojih ukrepih in dejanjih spoštovati načelo, da delavci v temeljnih organizacijah odločajo o celotnem dohodku, doseženem s skupnim delom v temeljni organizaciji in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji.

17. člen

Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno strokovna, pomožna in s tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi, v poslovni skupnosti, banki in zavarovalni skupnosti, ter delavci, ki opravljajo dela za samoupravno interesno skupnost, gospodarsko zbornico ali drugo samoupravno organizacijo in skupnost oziroma njihovo združenje, družbenopolitično organizacijo ali drugo družbeno organizacijo, društvo ali organ družbenopolitične skupnosti, oblikujejo eno ali več delovnih skupnosti.

Delavci v delovnih skupnostih uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu z zakonom.

18. člen

Da bi mogli uresničevati svoje skupne interese pri delu in pridobivanju dohodka v posameznih med seboj odvisnih delih združenega dela in v celoti odnosov družbene reprodukcije, delavci svobodno združujejo svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah v delovne organizacije in druge oblike združevanja dela in sredstev.

Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev, povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom, v kateri delavci skupno planirajo razvoj in v skladu s tem združujejo delo in sredstva, določajo medsebojna razmerja pri skupnem poslovanju, pridobivanju dohodka in uresničevanju drugih skupaj določenih ciljev in nalog pri delu, proizvodnji in prometu, skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, odločajo o drugih skupnih interesih, organizirajo skupne službe in na načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo svojo ekonomsko trdnost in socialno varnost.

Sestavljena organizacija združenega dela je samostojna samoupravna organizacija delavcev, v kateri so združene delovne organizacije. Delovne organizacije se lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, odvisno od medsebojne povezanosti pri delu, proizvodnji in prometu ter trajnosti poslovnih odnosov v reprodukcijskem procesu, v katerih delavci skupaj planirajo razvoj, določajo medsebojna razmerja v skupnem poslovanju ter pridobivanju in delitvi dohodka, zboljšujejo pogoje za delo in razvoj samoupravljanja v temeljnih organizacijah in delovnih organizacijah, organizirajo opravljanje kreditnih in bančnih poslov, razvijajo znanstveno raziskovalno delo, izobraževanje kmetov, zdravstveno varstvo in druge skupne dejavnosti ter opravljajo druge zadeve skupnega pomena.

Organizacije združenega dela se lahko združujejo v poslovne skupnosti, da uresničujejo določene skupne interese pri delu in poslovanju.

Delavci v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev se lahko povezujejo v širše oblike sodelovanja, v katerih določajo s samoupravnimi sporazumi medsebojna razmerja glede poslovanja, usklajevanja proizvodnje in opravljanja drugih dejavnosti po potrebah trga in samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela ter glede obvladovanja stihijskega delovanja trga, vključevanja v mednarodno delitev dela in določanja drugih pogojev za delo in poslovanje; vzpostavljajo in urejajo razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, in organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo z družbenimi dejavnostmi, pomembnimi za proizvodnjo; lahko organizirajo kreditno in bančno poslovanje in uresničujejo druge skupne interese. Na tej podlagi določajo delavci v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupaj tudi osnove planov.

Za zagotovitev pogojev za usklajeno in skupno delovanje pri ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, večanju produktivnosti družbenega dela in razvoju družbe v celoti oziroma za organizirano zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti in določenih dejavnosti materialne proizvodnje se delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah ali skupnostih svobodno oziroma na podlagi zakona združujejo v samoupravne interesne skupnosti z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti.

Delavci in drugi delovni ljudje se združujejo tudi v samoupravne interesne skupnosti, v katerih si zagotavljajo socialno varnost in v katerih združujejo sredstva za uresničevanje ciljev teh skupnosti.

Delavci lahko povezujejo v skladu z zakonom svoje temeljne organizacije in delovne organizacije tudi v druge oblike združevanja, da uresničujejo posamezne skupne interese, določene v samoupravnem sporazumu.

19. člen

Delavci lahko poleg oblik združevanja dela in sredstev, določenih v tem zakonu, ustanavljajo tudi oblike združevanja dela in sredstev po načelih združevanja dela in sredstev, ki jih določa ta zakon.

Samoupravni sporazum o združitvi oziroma akt o ustanovitvi oblike združevanja dela in sredstev po prvem odstavku tega člena določa položaj, dejavnosti oziroma cilje in naloge, odgovornost za prevzete obveznosti ter druga vprašanja, ki imajo pomen za združevanje dela in sredstev.

20. člen

Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, njihove poslovne skupnosti, bančne organizacije ter skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja se združujejo v gospodarske zbornice ali druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela in poslovanja, za usklajevanje posebnih in splošnih interesov, za dajanje pobud za zakone in določanje ekonomske politike, za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za pomoč pri določanja razvojne politike, pripravljanju planov in samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov ter za reševanje drugih vprašanj skupnega pomena.

Zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike združevanja kmetov oziroma drugih delovnih ljudi in občanov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, oziroma njihove zveze se v skladu z zakonom združujejo v gospodarske zbornice.

Za uresničevanje ciljev iz prvega odstavka tega člena se lahko tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma posamezna delovna področja in v druga splošna združenja.

21. člen

Celotna nova vrednost, ki jo delavci v združenem delu ustanovijo s svojim skupnim delom, je družbena lastnina, ustvarja pa se v pogojih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v denarni obliki vsa kot dohodek temeljnih organizacij, in sicer na podlagi delovanja tržnih zakonitosti in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka.

Na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivajo delavci, uresničujoč družbeno funkcijo v družbeni reprodukciji, dohodek temeljne organizacije glede na doseženo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela, glede na rezultate upravljanja in gospodarjenja s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, in glede lastnina, in glede na uspehe pri prilagajanju proizvodne ali druge dejavnosti tržnim potrebam ali samoupravno dogovorjenim pogojem za delo, kot tudi glede na naravne pogoje.

Delavci v temeljni organizaciji razpolagajo v odnosih medsebojne povezanosti in odvisnosti ter v odnosih samoupravnega združevanja z delavci v drugih organizacijah združenega dela na načelih solidarnosti in vzajemne odgovornosti z dohodkom temeljne organizacije v skladu z njihovimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi in tem zakonu; brez njihovega soglasja ne more nihče uporabljati dohodka in tudi razpolagati z dohodkom, ki ga oni ustvarijo, če za to ni pooblaščen z zakonom oziroma odločitvijo skupščine družbenopolitične skupnosti v okviru njenih z ustavo določenih pravic in dolžnosti.

Dohodek temeljne organizacije je izraz in materialna osnova za uresničevanje socialističnih družbenoekonomskih odnosov ter posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, na katerih temeljijo samoupravne pravice in družbena odgovornost delavcev, da zagotavljajo enotno odločanje o svojem delu in pogojih, sredstvih in rezultatih dela v celotni odnosov družbene reprodukcije, da zagotavljajo svojo oblast in kontrolo nad denarnimi in drugimi materialnimi tokovi družbene reprodukcije ter razvoj socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov in da zagotavljajo uresničevanje svojih družbenih, delovnih, socialnih, izobraževalnih, kulturnih in drugih življenjskih in ustvarjalnih interesov.

Z razporejanjem celoletnega dohodka v temeljni organizaciji zagotavljajo delavci materialne in druge pogoje za delo in razvoj vseh delov združenega dela in pogoje za izvrševanje družbenih funkcij, ki prispevajo k nenehnemu večanju produktivnosti njihovega in celotnega družbenega dela ter k večanju dohodka oziroma ki prispevajo k razvoju družbe.

V ustvarjenjem dohodku temeljnih organizacij s področja materialne proizvodnje se izražajo tudi rezultati dela delavcev na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti; na podlagi teh rezultatov pridobivajo delavci v teh dejavnosti iz celotnega ustvarjenega dohodka s svobodno menjavo dela glede na prispevek, ki ga s svojim delom dajejo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k povečanju produktivnosti vsega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti, v skladu s samoupravno dogovorjenimi razvojnimi potrebami teh dejavnosti dohodek in imajo na tej podlagi enak družbenoekonomski položaj kot delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje.

S svobodno menjavo dela pridobivajo delavci na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti dohodek tudi iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka ali drugih prihodkov delovnih ljudi na podlagi dela, s katerim zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese v teh dejavnostih.

22. člen

Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi so delavci v združenem delu v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odgovorni drugi drugim in socialistični samoupravni družbi v celoti za družbeno in ekonomsko smotrno uporabo teh sredstev in jih morajo kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljati, povečevati in zboljševati, svoje delovne obveznosti vestno izpolnjevati in skrbeti za nenehno rast produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela.

Delavci v temeljni organizaciji trpijo materialne in druge posledice, če zaide temeljna organizacija v težave zaradi družbeno in ekonomsko nesmotrnega upravljanja sredstev, zaradi poslovanja, ki ni bilo prilagojeno tržnim potrebam oziroma samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, zaradi slabega dela in poslovanja ali nevestnega obnašanja, ki ima za posledico nizko produktivnost dela, in zaradi tega ne pridobivajo zadostnega dohodka za izvrševanje svoje družbene funkcije v družbeni reprodukciji.

23. člen

Na enotnem jugoslovanskem trgu so organizacije združenega dela v pogojih delovanja tržnih zakonitosti, družbenega usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja ter usklajevanja odnosov na trgu svobodne pri opravljanju gospodarskih in drugih dejavnosti in enakopravne pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela.

Medsebojna razmerja med organizacijami združenega dela in drugimi udeleženci na enotnem jugoslovanskem trgu se vzpostavljajo po načelih enotnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, svobodnega gibanja in združevanja dela in sredstev, svobodne menjave blaga, storitev, znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov in strokovnih izkušenj ter svobodnega organiziranja in združevanja organizacij združenega dela.

Medsebojna razmerja pri delu in poslovanju organizacij združenega dela urejajo delavci v skladu z enotnimi temelji sistema samoupravnega družbenega planiranja, z enotnimi temelji sistema cen, z enotnim monetarnim, deviznim in carinskim sistemom, s skupno monetarno, devizno in carinsko politiko, z enotnimi temelji kreditnega sistema in skupnimi osnovami kreditne politike ter v skladu z enotnim sistemom in skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino.

24. člen

Organizacije združenega dela in drugi udeleženci na trgu ravnajo v skladu z zakonom in dobrimi poslovnimi običaji ter z moralnimi načeli socialistične samoupravne družbe in v skladu z družbenoekonomskimi odnosi v združenem delu in so za svoje ravnanje na trgu odgovorni drug drugemu in družbeni skupnosti kot celoti.

Prepovedano je združevanje in povezovanje organizacij združenega dela ter vsaka druga dejavnost in vsako dejanje organizacij združenega dela in državnih organov, ki bi merilo na preprečevanje svobodnega gibanja in združevanja dela in sredstev ter svobodne menjave blaga in storitev ali na ustvarjanje monopolnega položaja na enotnem jugoslovanskem trgu, s katerim se pridobivajo materialne in druge prednosti, ki ne temeljijo na delu, ustvarjajo neenakopravni odnosi pri poslovanju ali krnijo drugi z ustavo določeni ekonomski in samoupravni odnosi.

Organizacije združenega dela in drugi udeleženci na trgu morajo ravnati v skladu s sprejeto ekonomsko politiko in je njihova dolžnost, da ne krnijo stabilnosti in ne prizadevajo škode drugim udeležencem na trgu, potrošnikom ali družbeni skupnosti kot celoti.

Organizacije združenega dela, ki poslujejo na zunanjem trgu, morajo ob pogojih medsebojnega sodelovanja in organiziranega nastopanja na zunanjem trgu, ki jih določa zvezni zakon, ravnati v skladu s sprejeto ekonomsko politiko.

25. člen

Delavci v temeljnih organizacijah določenih dejavnosti, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni edina podlaga za usklajevanje dela, potreb in vrednotenje rezultatov dela, ustvarjajo dohodek po načelih svobodne menjave dela.

Pogoje za pridobivanje dohodka v svobodni menjavi dela določajo samoupravni sporazumi.

Pri svobodni menjavi dela se rezultati dela delavcev v dejavnostih iz prvega odstavka tega člena vrednotijo po njihovem prispevku k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k večanju produktivnosti družbenega dela in k razvoju družbe v celoti oziroma k zadovoljevanju skupnih potreb in interesov na področju teh dejavnosti v mejah materialnih možnosti temeljnih organizacij v materialni proizvodnji na podlagi planov in skupaj določenih meril.

Delavci v temeljni organizaciji lahko ustvarjajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci druge temeljne organizacije, katere potrebe zadovoljujejo, neposredno v okviru organizacije združenega dela ali v okviru samoupravnih interesnih skupnosti oziroma po njih.

Delavci v delovni skupnosti, ki opravlja administrativno- strokovna, pomožna in tem podobna dela ali druga dela skupnega pomena v organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi zadrugi, poslovni skupnosti, banki ali skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci v teh organizacijah in skupnostih, bankah in združenjih oziroma z zadružniki v zadrugi - za katere opravljajo ta dela, v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.

Delavci v delovni skupnosti, ki opravlja dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije ali društva, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu z njihovimi statuti in samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami skladno z zakonom.

Način pridobivanja dohodka delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se ureja z zakonom, če pa to narava dejavnosti organa dopušča - tudi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi, sklenjeno v skladu z zakonom.

26. člen

Občani kot potrošniki blaga in uporabniki storitev imajo pravico, da se samoupravno organizirajo v krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih ali kako drugače, da vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe, da preprečujejo monopol oziroma zlorabo monopolnega položaja in da zavarujejo druge svoje interese.

Organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, morajo ustvarjati pogoje in spodbujati organiziranje potrošnikov blaga oziroma uporabnikov storitev za raziskovanje in ugotavljanje njihovih potreb in interesov ter za planiranje in usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo na trajnejši podlagi.

Organi upravljanja v organizaciji združenega dela na področju proizvodnje oziroma prometa blaga in storitev za neposredno porabo morajo v skladu z zakonom na zahtevo organizacije potrošnikov skleniti samoupravne sporazume, s katerimi določijo njihova medsebojna razmerja, pravice in obveznosti glede redne in kakovostne preskrbe z določenimi proizvodi, rednega opravljanja storitev, določanja cen za proizvode in storitve ter udeležbe potrošnikov pri doseženem prihodku, upoštevajoč pri tem razvoju teh dejavnosti, potrebe potrošnikov, zagotovitev potrebnih rezerv in druga vprašanja skupnega pomena.

27. člen

Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da planirajo družbeni in materialni razvoj svojih organizacijah oziroma skupnosti. S planiranjem usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev ter določajo pogoje za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.

28. člen

Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje, narodi in narodnosti v republikah oziroma v avtonomnih pokrajinah, v združenem delu in v družbenopolitičnih skupnostih svobodno odločajo o svojem delu, rezultatih dela in naravnih bogastvih v skladu s svojimi v ustavi določenimi pravicami in dolžnostmi, izhajajoč iz tega, da so enakopravnost narodov in narodnosti oziroma republik in avtonomnih pokrajin, njihovo medsebojno sodelovanje, vsestranska vzajemna pomoč in solidarnost pri zagotavljanju skupnih interesov in obvladovanju težav pogoj za njihov uspeh svoboden in vsestranski razvoj.

Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje v republiki oziroma avtonomni pokrajini določajo politiko družbenega razvoja, usmerjajo in usklajujejo z družbenim planiranjem materialni in družbeni razvoj, določajo družbene obveznosti za uresničevanje planov, urejajo družbenoekonomske odnose v skladu z enotnim sistemom socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in z enakimi odgovornostmi soodločajo o skupnih interesih v federaciji in načinu njihovega uresničevanja.

29. člen

Delavci uresničujejo samoupravljanje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti, tako kot je to določeno s samoupravnim splošnim aktom in zakonom, in sicer:

-

odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja;

-

z odločanjem po delegatih v delavskih svetih organizacij združenega dela ter po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti;

-

s kontrolo nad izvrševanjem sklepov, ki jih delavci oziroma njihovo organi sprejmejo pri uveljavljanju svoje pravice, da odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ter s kontrolo nad delom organov in služb organizacij, skupnosti in drugih oblik združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti.

Organi temeljne organizacije in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu s smernicami, ki jih dajejo delavci, poskrbeti za obveščanje delavcev o poslovanju temeljne organizacije oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, o njenem materialnem in finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka sredstev in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo.

Organi družbenopolitične skupnosti morajo delavce v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih.

Organi temeljne organizacije, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti morajo poskrbeti, da je obveščanje delavcev redno, pravočasno, resnično, popolno in razumljivo.

30. člen

Delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah in skupnostih samoupravno usklajujejo in urejajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose s samoupravnimi sporazumi, statuti in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.

S samoupravnim sporazumom usklajujejo in urejajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove samoupravne organizacije in skupnosti svoje družbenoekonomske in druge samoupravne odnose in interese v družbeni reprodukciji ter na tej podlagi združujejo delo in sredstva in določajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v odnosih združevanja dela in sredstev.

Z družbenim dogovorom organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali pa so splošnega družbenega pomena.

31. člen

Za svoje delo in odločanje pri uresničevanju svojih samoupravnih družbenih funkcij so delavci drugim delavcem v združenem delu in družbeni skupnosti, zlasti glede uresničevanja določenih skupnih ciljev in nalog organizacij združenega dela, varstva družbene lastnine in razvijanja samouprave ter z ustavo določene socialistične samoupravne družbene ureditve.

Če delavec s tem, da ne izpolnjuje svojih obveznosti, katere je prevzel s samoupravnim sporazumom ali drugim samoupravnim splošnim aktom, onemogoči ali prizadene uveljavljanje pravice drugih delavcev ali določenih skupnih interesov v temeljni organizaciji, je pooblaščeni organ dolžan začeti postopek za varstvo teh pravic in interesov ter v mejah svojih pravic in dolžnosti nastopiti z ukrepi, predpisanimi z zakonom ali na podlagi zakona.

32. člen

Gospodarske in druge dejavnosti v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, se opravljajo v organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Te dejavnosti pa lahko opravljajo pod pogoji, ki jih določa zakon, tudi družbenopolitične in druge z zakonom določene družbene organizacije in društva, če je to pomembno za uresničevanje njihovih družbenih funkcij in nalog.

Gospodarske in druge dejavnosti, ki so pomembne za ljudsko obrambo, se v skladu s posebnim zveznim zakonom lahko opravljajo tudi v okviru Jugoslovanske ljudske armade.

Gospodarske in druge dejavnosti se lahko opravljajo tudi s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki os lastnina občanov, pod pogoji, ki so predpisani z zakonom, če opravljanje teh dejavnosti ni z zakonom prepovedano.

Pogoji za samostojno opravljanje poklicnih dejavnosti z osebnim delom se urejajo z zakonom, če je opravljanje teh dejavnosti posebnega družbenega pomena.

33. člen

Organizacije združenega dela, za katere je v zakonu ali na zakon oprtem odloku skupščine družbenopolitične skupnosti določeno, da opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, morajo takšne dejavnosti oziroma zadeve opravljati pod pogoji in na tak način, da zagotavljajo uresničevanje posebnega družbenega interesa.

34. člen

Kmetje lahko združujejo svoje delo, zemljišče in delovna sredstva oziroma druga sredstva, ki so njihova lastnina, v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov, ali pa jih združujejo z delom delavcev in družbenimi sredstvi v organizacije združenega dela v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovodnega sodelovanja - da zboljšujejo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo, ustvarjajo pogoje za zagotovitev in zboljšanje zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih oblik socialne varnosti in drugih interesov ter da skupaj uresničujejo samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih. Kmet in član njegovega gospodinjstva, ki se ukvarja s kmetovanjem, imata na podlagi svojega dela v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

Kmetje svobodno odločajo o združevanju v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov.

Kmet obdrži lastninsko pravico na zemljišču oziroma na delovnih sredstvih, ki jih združi v kmetijsko zadrugo, če ni v samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma v posebni pogodbi drugače določeno.

Sredstva v družbeni lastnini, ki so združena v kmetijsko zadrugo ali jih kako drugače kmetijska zadruga pridobi, ostanejo družbena lastnina.

35. člen

Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, svobodno odločajo o združitvi svojega dela in svojih delovnih sredstev v obrtno ali drugo zadrugo ali v drugo obliko združevanja. V takšnih odnosih imajo ti delovni ljudje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

Če delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti v skladu z zakonom, ob skupnem riziku ali brez njega, neposredno ali preko svoje zadruge ali druge oblike združevanja, združi svoje delo in svoja delovna sredstva z delavci organizacij združenega dela v različnih oblikah poslovnega sodelovanja, sklene z njimi pogodbo oziroma samoupravni sporazum o sodelovanju, s katerim uredi vprašanja enakopravnega odločanja o skupnih zadevah in skupnega odločanja o skupaj doseženem dohodku ter udeležbe pri njegovi delitvi v sorazmerju s svojim prispevkom k njegovem ustvarjanju.

36. člen

Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, lahko na samoupravni podlagi v okviru pogodbene organizacije združenega dela združuje svoje delo in delovna sredstva z delom drugih delavcev in z družbenimi sredstvi; pri tem obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji, in ima pravico, da kot poslovodja vodi njeno poslovanje ter da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju.

Delavcem v pogodbeni organizaciji združenega dela skupaj s poslovodjo pripadajo na podlagi njihovega dela iz čistega dohodka sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb enako kot delavcem v drugih organizacijah združenega dela, poslovodji pa tudi del dohodka iz naslova sredstev, ki jih je združil. Dohodek, dosežen v pogodbeni organizaciji združenega dela, izvzemši del, namenjen za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Sredstva v družbeni lastnini, ki so združena v pogodbeno organizacijo združenega dela in ki jih kako drugače pridobi ta organizacija, ostanejo družbena lastnina.

Delavci v pogodbeni organizaciji združenega dela na podlagi svojega dela, in poslovodja na podlagi svojega dela in lastninske pravice na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji, odločajo v skladu s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije združenega dela enakopravno o uporabi in upravljanju združenih sredstev, na katerih ima poslovodja lastninsko pravico.

37. člen

Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, oziroma delovni človek, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost, lahko pri opravljanju te dejavnosti brez omejitve uporablja delo članov svojega družinskega gospodinjstva in z njimi sklene delovno razmerje v skladu z zakonom.

Delovni človek iz prvega odstavka tega člena lahko uporablja delo drugih oseb v obsegu, določenem z zakonom, ki ustreza družbenim potrebam in vrsti dejavnosti, ki se opravlja z osebnim delom.

38. člen

Organi družbenopolitične skupnosti imajo nasproti organizacijam združenega dela oziroma nasproti drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pravice in obveznosti, ki jih določata ustava in zakon.

Če so v organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti v okviru svojih pravic in dolžnosti pod pogoji in v postopku, ki jih predpisuje zakon, razpusti delavski svet oziroma drug ustrezni organ upravljanja v organizaciji združenega dela ali uporabi z zakonom določene ukrepe.

Če so z razporejanjem dohodka oziroma z delitvijo sredstev za osebne dohodke prizadeti odnosi, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, je dopustno v skladu z zakonom ukreniti, kar je treba, da se zagotovi enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma da se preprečijo ali odstranijo motnje v družbeni v družbeni reprodukciji.

39. člen

Pri uresničevanju svojih z ustavo določenih pravic in obveznosti daje sindikat pobudo za ukrepe in nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter da odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.

Sindikat ima pravico dati pobudo in predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma ter začeti postopek za ponovno obravnavanje sklenjenih samoupravnih sporazumov, če meni, da se z njimi kršijo samoupravne pravice delavcev in z ustavo določenimi družbenoekonomskimi odnosi.

Sindikat sodeluje pri sklepanju samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, in podpiše ta sporazum.

Če se v organizaciji združenega dela odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na samoupravne pravice delavcev, na materialni položaj in interese delavcev ter organizacije združenega dela, in če je treba pri odločanju uskladiti interese in stališča enega dela delavcev z interesi večine delavcev v združenem delu, morajo organi v organizacijah združenega dela omogočiti sindikatu, da se udeležuje obravnavanja teh vprašanj, obravnavati vsako njegovo zahtevo, zavzemati o zahtevi stališče in ga obvestiti o razlogih, če njegovo zahtevo zavrnejo.

Če nastane v organizaciji združenega dela spor med delavci posameznih delov organizacije oziroma med delavci in organi organizacije ali med delavci organizacije in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, ima sindikat pravico začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev nastalega spora.

40. člen

Temeljne organizacije, druge organizacije združenega dela, poslovne skupnosti, delovne skupnosti, banke, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja ter druge finančne organizacije, kmetijske in druge zadruge, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so družbene pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma po aktu o ustanovitvi.

41. člen

Organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe odgovarjajo za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolagajo.

Za obveznosti organizacije združenega dela odgovarjajo v skladu z zakonom tudi druge organizacije, ki so z njo združene, in sicer pod pogoji in na način, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo ali drugo organizacijo združenega dela, v katero so združene.

Pogoje in postopek izvršbe za poravnavo obveznosti organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, kot tudi družbena sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe, določa zakon.

Če organizacija združenega dela ne more izpolnjevati svojih obveznosti, ji mora pristojni organ družbenopolitične skupnosti v skladu s svojimi v ustavi določenimi pravicami in dolžnostmi gospodarsko in drugače pomagati ter z ukrepi za njeno sanacijo in z drugimi ekonomskimi in upravnimi ukrepi ustvariti pogoje za odpravo težav, zaradi katerih ne more izpolnjevati svojih obveznosti.

42. člen

Za organizacije združenega dela in druge oblike združevanja dela in sredstev ter za njihove dele (prodajalne, obrate, ekspoziture, skladišča, agencije idr.) veljajo zakoni in drugi predpisi, ki veljajo v kraju njihovega poslovanja.

Način reševanja kolizije zakonov in drugih predpisov, ki urejajo odnose v poslovanju organizacij združenega dela, in sporov o pristojnosti med organi različnih družbenopolitičnih skupnosti ureja zakon.

43. člen

Neskladnosti iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter spori, ki nastajajo iz teh odnosov, se rešujejo z usklajevanjem, posredovanjem, z arbitražo oziroma po razsodiščih, sodiščih združenega dela in drugih samoupravnih sodiščih.

44. člen

Družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi, sodišča združenega dela in druga sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja in služba družbenega knjigovodstva v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določata ustava in zakon.

Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojen organ družbene skupnosti uporablja ukrepe in pravnega sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, državni organi in organi samoupravnih organizacij ter skupnosti pa morajo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na zahtevo dajati podatke in obvestila, ki so pomembna za opravljanje njegove funkcije.

45. člen

Delavci v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da v okviru svoje redne dejavnosti organizirajo, uresničujejo in pospešujejo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.

Pri organiziranju, uresničevanju in pospeševanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite določajo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih programe ukrepe in aktivnosti in v ta namen zagotavljajo materialna sredstva in sprejemajo ustrezne samoupravne akte ter druge potrebne ukrepe.

46. člen

Delavci v organizaciji združenega dela in njeni organi morajo organizirati opravljanje dejavnosti organizacije tako, da je zagotovljena varnost pri delu, in izvajati potrebne ukrepe za varstvo delovnega okolja.

47. člen

Organizacije združenega dela morajo pri opravljanju svoje dejavnosti varovati vrednote in zagotavljati potrebne pogoje za varstvo in zboljšanje človekovega okolja ter preprečevati vzroke in odstranjevati škodljive posledice, ki ogrožajo naravne in z delom ustvarjene vrednote človekovega okolja.

DRUGI DEL

DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU

I. poglavje

ODNOSI PRI PRIDOBIVANJU DOHODKA

1. oddelek Družbenoekonomska vsebina dohodka

48. člen

Dohodek je del celotnega proizvoda družbe, ki ga delavci v temeljni organizaciji pridobivajo v denarni obliki kot družbeno priznanje za rezultate svojega in celotnega družbenega dela, v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, o katerem delavci v temeljni organizaciji odločajo na podlagi svoje pravice dela z družbenimi sredstvi.

Delavci v temeljni organizaciji pridobivajo dohodek odvisno od produktivnosti živega dela in uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom v temeljni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, kot tudi od nenehnega prilagajanja proizvodnje in opravljanja druge dejavnosti tržnim pogojem, potrebam družbe in odnosom, ki jih delavci samoupravno urejajo in o katerih odločajo v okviru družbenopolitičnih skupnosti.

Dohodek, ki ga delavci pridobivajo v temeljni organizaciji:

1.

je materialna osnova njihove pravice, da odločajo o pogojih i rezultatih svojega dela, glavni nagib za delo in merilo za uspešnost proizvodnje ter opravljanje druge dejavnosti temeljne organizacije in odgovornost delavcev za uspešno delo in uspešno razpolaganje z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo;

2.

v okviru nove ustvarjene vrednosti v materialni proizvodnji je osnova in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, s katerimi se zagotavljajo skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbe, kot tudi sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv;

3.

je osnova in vsebina družbenega planiranja v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi osnova in vsebina uresničevanja skupnih interesov in razvoja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v združenem delu.

Dohodek temeljne organizacije v materialni proizvodnji je kot nova ustvarjena vrednost osnova in vir svobodne menjave dela z delavci v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti, ki na tej podlagi pridobivajo dohodek glede na prispevek, ki ga s svojim delom dajejo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k večanju produktivnosti celotnega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti oziroma k zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter interesov delavcev in drugih delavcev ljudi.

49. člen

V pogojih socialistične blagovne proizvodnje zagotavljajo delavci v temeljni organizaciji nenehno večanje dohodka tako, da:

1.

razvijajo svoje delovne sposobnosti in znanje, zboljšujejo organizacijo dela, uporabljajo znanstvene, tehnične in tehnološke dosežke, smotrno in racionalno izkoriščajo naravne pogoje za delo, razvijajo pobude pri delu, čim bolj popolno izrabljajo delovni čas, vestno izpolnjujejo delovne obveznosti in na tej podlagi povečujejo produktivnost dela;

2.

ekonomsko in družbeno smotrno uporabljajo sredstva družbene reprodukcije, zlasti s čim popolnejšo uporabo proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti ter s prihranki pri materialu, surovinah in energiji, z učinkovitejšo uporabo, uspešnejšim gospodarjenjem s sredstvi v temeljni organizaciji ter z združevanjem dela in sredstev z delavci v drugih temeljnih organizacijah;

3.

se prilagajajo zahtevam domačega in zunanjega trga glede obsega, vrste in kakovosti proizvodov in storitev oziroma samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela in na tej podlagi medsebojno usklajujejo načrte.

Delavci morajo poslovanje temeljne organizacije na trgu oziroma v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela skladno s svojo odgovornostjo do drugih delavcev v združenem delu usklajevati s skupnimi interesi in cilji, določenimi v planih temeljnih organizacij združenega dela, ki so združene, in z ekonomsko politiko, določeno v planih družbenopolitičnih skupnosti.

50. člen

S tem, ko delavci v temeljni organizaciji razpolagajo z dohodkom, zagotavljajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu pogoje za nenehno večanje dohodka.

Uresničujoč to družbeno funkcijo, morajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnimi splošnimi akti v temeljni organizaciji oziroma s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in z drugimi samoupravnimi sporazumi zagotoviti takšne osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo:

1.

da z doslednim uveljavljanjem načela delitve po rezultatih dela spodbujajo vsakega delavca v temeljni organizaciji in vse skupaj k čim večji produktivnosti dela;

2.

da z ustreznim deležem osebnega dohodka pri rezultatih združevanja dela in sredstev z delavci v drugih temeljnih organizacijah spodbujajo vsakega delavca v temeljni organizaciji in vse skupaj, da čim bolj smotrno uporabljajo in nenehno zboljšujejo in povečujejo sredstva družbene reprodukcije;

3.

da z ustrezno odvisnostjo osebnega dohodka od vseh rezultatov dela in poslovanja temeljne organizacije spodbujajo vsakega delavca v temeljni organizaciji in vse skupaj, da dejavnost temeljne organizacije čim uspešnejše prilagajajo tržnim zahtevam oziroma interesom in potrebam delovnih ljudi in družbe v celoti;

4.

da z ustrezno notranjo organizacijo dela in z odnosi pri razporejanju in delitvi v temeljni organizaciji spodbujajo delavce, da se na vsakem delu oziroma pri vsaki delovni nalogi in v vsakem delu delovnega procesa v temeljni organizaciji razvijata ustvarjalnost in delovna pobuda delavcev in meri njihov prispevek k uspehu skupnega dela in pridobivanju dohodka.

51. člen

Dohodek temeljne organizacije se pridobivajo v okviru celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svojim poslovanjem, ko iz celotnega prihodka nadomesti vrednost materialnih sredstev, v celoti porabljenih v reprodukcijskem procesu (materialni stroški in drugi poslovni stroški) in zagotovi reprodukcijo stalnih produkcijskih sredstev in drugih delovnih sredstev (amortizacijski stroški).

52. člen

Delavci v temeljnih organizacijah v družbenih dejavnosti pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari svobodno menjavo dela iz dohodka drugih temeljnih organizacij in iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka in drugih prihodkov delovnih ljudi. Ti delavci pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari tudi na podlagi združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka, na podlagi prodaje svojih proizvodov in storitev na trgu ter na drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom.

Dohodek iz prvega odstavka tega člena se dobi, ko se iz celotnega prihodka nadomestijo materialni stroški in drugi poslovni stroški in amortizacijski stroški.

Osnove in merila za ugotavljanje materialnih stroškov in drugih poslovnih stroškov in amortizacijskih stroškov, ki se nadomeščajo iz celotnega prihodka temeljne organizacije iz prvega odstavka tega člena, lahko delavci v tej temeljni organizaciji uredijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo neposredno ali v okviru samoupravne interesne skupnosti z delavci v drugih temeljnih organizacijah oziroma z drugimi delovnimi ljudmi, s katerimi svobodno izmenjujejo delo.

53. člen

Delavci v delovni skupnosti ustvarjajo celotni prihodek neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti s svobodno menjavo dela iz dohodka temeljnih organizacij, za katere opravljajo delo skupnega pomena, ali iz prihodkov in drugih družbenih sredstev, s katerimi razpolagajo samoupravne organizacije in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnostih, za katere opravljajo to delo.

Samoupravni sporazum ali zakon določa, kdaj delavci v delovni skupnosti neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti s svobodno menjavo dela.

Delavci v delovni skupnosti, ustanovljeni po 351. in 378. členu tega zakona, ustvarjajo celotni prihodek in iz njega pridobivajo dohodek enako kot delavci v temeljni organizaciji.

54. člen

Dohodek temeljne organizacije razporejajo delavci:

1.

za svoje osebne dohodke in za skupno porabo, za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v temeljni organizaciji;

2.

za zagotovitev skupnih in splošnih pogojev za delo in razvoj družbe.

Del dohodka temeljne organizacije, razporejen za potrebe iz 1. točke prvega odstavka tega člena, je njen čisti dohodek.

55. člen

S čistim dohodkom temeljne organizacije delavci svobodno razpolagajo v razmerjih odgovornosti drug do drugega in do družbe v celoti ter v drugih s tem zakonom določenih razmerjih.

Pri razpolaganju s čistim dohodkom temeljne organizacije ustvarjajo delavci pogoje za pospešitev proizvodnje in večanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela in za povečanje dohodka temeljne organizacije in na tej podlagi v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu zagotavljajo čedalje večje zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter povečanje in zboljšanje materialne osnove svojega in celotnega družbenega dela in uresničujejo svojo vodilno vlogo v družbeni reprodukciji.

56. člen

Ko odločajo o skupnih in splošnih pogojih za delo in razvoj družbe, ustvarjajo delavci v temeljni organizaciji v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti ter možnostmi temeljne organizacije in potrebami njenega razvoja trajne in trdne pogoje za napredek dela in proizvodnje ter osebnega in družbenega standarda v skladu z rastjo celotnega družbenega dohodka in s potrebami splošnega družbenega napredka.

Iz dohodka temeljne organizacije se kot skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbe zagotavljajo:

1.

sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, ki se ustvarjajo s svobodno menjavo dela, in za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialne varnosti;

2.

sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v okviru družbenopolitičnih skupnosti;

3.

sredstva za druge potrebe, določene na podlagi zakona.

O skupnih in splošnih pogojih za delo in razvoj družbe, ki se zagotavljajo iz dohodka temeljne organizacije, odločajo delavci v temeljni organizaciji skupaj in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, kot tudi po svojih delegacijah in delegatih s sprejemanjem zakonov oziroma odločitev v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.

57. člen

Sredstva iz dohodka temeljne organizacije za zadovoljevanje skupnih potreb na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, ki se ustvarjajo s svobodno menjavo dela, ter za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialne varnosti se zagotavljajo:

-

za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb na načelih vzajemnosti in solidarnosti na področju teh dejavnosti, ki so z zakonom določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, oziroma na področju socialne varnosti - v okviru samoupravnih interesnih skupnosti v skladu z doseženim povečanjem produktivnosti dela temeljnih organizacij, ki zagotavljajo sredstva, in obsegom zadovoljevanja teh potreb, določenih s plani oziroma družbenimi plani;

-

za zadovoljevanje skupnih ali posamičnih potreb organizacij združenega dela, s katerimi se prispeva k večji produktivnosti dela in drugačnemu napredku proizvodnje in poslovanja in na tej podlagi k povečanju dohodka - v skladu s tem prispevkom v odnosih med zainteresiranimi organizacijami neposredno ali v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.

Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se zagotavljajo v družbenopolitičnih skupnostih z davki in drugimi davščinami, se določajo v višini, ki jo v skladu z družbenimi plani določijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti.

58. člen

Osebni dohodek uporablja delavec za zadovoljevanje svojih osebnih potreb ter za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb.

Delavec ustvarja osebni dohodek iz živega dela (del osebnega dohodka iz živega dela) in iz upravljanja družbenih sredstev in gospodarjenja z njimi kot minulim delom delavcev (del osebnega dohodka iz minulega dela).

59. člen

Delavci v temeljni organizaciji skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah v razmerjih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti v delovni organizaciji oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela in drugih oblikah združevanja in povezovanja zagotavljajo s planiranjem dohodka:

1.

osnove in pogoje za povečevanje dohodka temeljne organizacije;

2.

razporejanje dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, s čimer zboljšujejo in usklajujejo svojo in skupno družbeno proizvodnjo ter razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in ustvarjajo pogoje za trdnost pri delu in poslovanju temeljne organizacije ter za lastno materialno in socialno varnost in trdnost, za enakopravnost pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi in za razpolaganje z dohodkom na vseh stopnjah in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev.

S planiranjem dohodka v smislu prvega odstavka tega člena ustvarjajo delavci v temeljni organizaciji tudi pogoje za obvladovanje stihijskega delovanja trga.

60. člen

Dohodek temeljne organizacije je osnova in nagib za združevanje dela in sredstev z delavci v drugih temeljnih organizacijah, v bankah in drugih finančnih organizacijah ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

61. člen

Delavci v temeljni organizaciji imajo na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja družbene reprodukcije kot s svojim in družbenim minulim delom v temeljni organizaciji oziroma v okviru deleža pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev pravico:

1.

da pridobivajo del osebnega dohodka;

2.

da zagotavljajo v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti širše možnosti za strokovno usposabljanje, prekvalifikacijo, zboljšanje strokovnega znanja in svoje delovne zmožnosti, zaposlovanje in varstvo materinstva ter za zavarovanje v primeru bolezni, poroda, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, nezaposlenosti in starosti in za otroško varstvo ter druge oblike socialnega varstva;

3.

da pridobivajo druge osebne materialne pravice, določene z zakonom ali s samoupravnim splošnim aktom na podlagi zakona.

2. oddelek Podlage za pridobivanje dohodka

62. člen

Delavci pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga ta ustvari:

1.

s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela;

2.

z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev;

3.

s svobodno menjavo dela;

4.

s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.

1. Pridobivanje dohodka s prodajo proizvodov in storitev

63. člen

Temeljnega organizacija pridobiva dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari s prodajo proizvodov in storitev po cenah, oblikovanjih na trgu, oziroma po cenah, sporazumno določenih, v razmerjih združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka ob upoštevanju trajnejših razmerij v gibanju cen in drugih pogojev na trgu.

Temeljna organizacija prodaja svoje proizvode in storitve na trgu prek delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, če s samoupravnim sporazumom o združitvi ni drugače določeno.

2. Pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku

64. člen

V medsebojnih razmerjih pri skupnem ustvarjanju dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev so delavci v temeljnih organizacijah:

1.

enakopravni pri pridobivanju dohodka na podlagi tega, kolikor so k njemu prispevali;

2.

sporazumno določajo cilje, namene, pogoje in način združevanja dela in sredstev ter vzajemne pravice, obveznosti in odgovornosti pri pridobivanju dohodka;

3.

v skladu s samoupravnim sporazumom medsebojno vplivajo na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupen rizik ter zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove dela in za večjo produktivnost dela;

4.

pri skupnem organu oziroma neposredno sporazumno odločajo o skupnih zadevah, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka.

Medsebojna razmerja pri skupnem ustvarjanju dohodka se uredijo s samoupravnim sporazumom.

65. člen

Skupaj ustvarjeni dohodek se ustvari kot skupni prihodek ali kot skupni dohodek.

S skupnim prihodkom so mišljeni prihodki, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več temeljnih organizacijah ali rezultat njihovega trajnejšega sodelovanja.

S skupnim dohodkom je mišljen dohodek, ki ga skupaj ustvarita temeljna organizacija, ki vlaga ali kako drugače združuje sredstva za skupno poslovanje ob skupnem riziku, in temeljna organizacija, ki pri tem poslovanju ta sredstva uporablja.

66. člen

Temeljne organizacije, ki ustvarijo skupni prihodek oziroma skupni dohodek, imajo pravico do udeležbe pri tem prihodku oziroma dohodku glede na prispevek, ki so ga delavci s svojim živim delom ter z upravljanjem družbenih sredstev in gospodarjenjem z njimi dali k ustvarjanju tega prihodka oziroma dohodka, in sicer po osnovah in merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom.

Osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek oziroma skupni dohodek, morajo biti določeni tako, da zagotavljajo pogoje za povečanje produktivnosti dela, za racionalnejšo in učinkovitejšo uporabo družbenih sredstev pri delu in skupnem poslovanju ob skupnem riziku ter za zmanjšanje materialnih stroškov in drugih poslovnih stroškov temeljnih organizacij, ki ustvarjajo ta prihodek oziroma dohodek.

Temeljne organizacije, ki ustvarjajo skupni prihodek oziroma skupni dohodek, morajo določiti skupne standarde materialnih stroškov in drugih poslovnih stroškov, merila za določanje amortizacijskih stopenj, delovne normative in druge elemente skupnega poslovanja ob skupnem riziku.

Skupni prihodek oziroma skupni dohodek se v celoti razporeja med temeljne organizacije, ki so ustvarile ta prihodek oziroma dohodek.

67. člen

Temeljne organizacije, ki so vložile ali kako drugače združile sredstva zaradi ustvarjanja skupnega dohodka, imajo pravico, da se jim ta sredstva vrnejo oziroma da se jim vrne vrednost teh sredstev v revaloriziranem znesku, določenem s samoupravnim sporazumom v skladu z zveznim zakonom.

Vrednost sredstev iz prvega odstavka tega člena se vrne iz ustvarjenega skupnega dohodka, če s samoupravnim sporazumom ni določeno, da se vrne iz poslovnih sredstev temeljne organizacije, ki ta sredstva uporablja pri skupnem poslovanju ob skupnem riziku.

Temeljne organizacije združenega dela, ki so vložile ali kako drugače združile sredstva zaradi ustvarjanja skupnega dohodka, imajo pri uveljavljanju pravice do udeležbe pri skupnem dohodku pravico do nadomestila za upravljanje združenih sredstev in gospodarjenje z njimi v skladu s 66. členom tega zakona.

68. člen

Temeljna organizacija, ki pri svojem poslovanju uporablja združena sredstva, ne sme brez soglasja organizacij združenega dela, ki so združile delo in sredstva, spremeni dejavnosti, niti se sme izločiti v delovno organizacijo ali pripojiti k drugi organizaciji združenega dela, če s tem spreminja namen združenih sredstev ali otežuje ali onemogoča izpolnjevanje prevzetih obveznosti, dokler ne vrne združenih sredstev v revaloriziranem znesku, določenem s samoupravnim sporazumom v skladu z zveznim zakonom, če s samoupravnim sporazumom ni določeno drugače.

69. člen

S samoupravnim sporazumom, ki ureja medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka oziroma skupnega dohodka, ni mogoče določiti materialnih in drugih medsebojnih razmerji, ki postavljajo katerokoli izmed temeljnih organizacij v teh razmerjih v neenakopraven položaj glede na druge temeljne organizacije na trgu kot tudi glede enakopravnosti pri odločanju o njihovem razvoju.

3. Pridobivanje dohodka s svobodno menjavo dela

70. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki opravlja dejavnost na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva ali socialnega varstva ali kakšno drugo družbeno dejavnost, pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svobodno menjavo dela, neposredno ali po samoupravni interesni skupnosti oziroma v njenem okviru, iz dohodka drugih temeljnih organizacij, glede na to, koliko so s svojim delom prispevali k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k večji produktivnosti skupnega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti.

Delavci v temeljni organizaciji, ki opravlja dejavnost iz prvega odstavka tega člena, pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svobodno menjavo dela, neposredno ali po krajevni skupnosti ali samoupravni interesni skupnosti oziroma v njenem okviru, in iz osebnega dohodka delavcev ali iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi glede na to, koliko so s svojim delom prispevali k zadovoljevanju njihovih osebnih in skupnih potreb ter interesov.

Delavci v temeljni organizaciji, ki opravlja dejavnost iz prvega odstavka tega člena, pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari na podlagi samoupravno dogovorjenega plačila za opravljanje dejavnosti oziroma za opravljene storitve (v nadaljnjem besedilu: cena storitve) ali na kakšni drugi podlagi v skladu s samoupravnim sporazumom.

71. člen

Temeljna organizacija, ki opravlja družbeno dejavnost, si ustvarja sredstva za razširitev materialne osnove dela:

1.

v okviru cene storitev;

2.

iz namenskih sredstev, ki so ji zagotovljena na podlagi samoupravnega sporazuma, v obliki samoprispevka občanov ali na podlagi zakona oziroma odloka skupščine družbenopolitične skupnosti v skladu z zakonom.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena si ustvarja temeljna organizacija v skladu z razvojem družbenih dejavnosti, določenim v planih temeljnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v planih družbenopolitičnih skupnosti, in v skladu z obveznostmi, ki jih je prevzela s samoupravnim sporazumom oziroma z dogovori.

72. člen

Če se v samoupravnih interesnih skupnostih komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti materialne proizvodnje v okviru uresničevanja skupnih interesov urejajo medsebojna razmerja po načelih svobodne menjave dela, pridobivajo delavci v temeljnih organizacijah, ki opravljajo te dejavnosti, dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari pri tej menjavi, in sicer po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem sporazumu.

73. člen

Delavci v delovni skupnosti v organizaciji združenega dela pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost v odvisnost od prispevka, ki so ga dali s svojim in rezultati dela k ustvarjanju dohodka k temeljnih organizacij, za katere opravljajo dela skupnega pomena, v skladu s samoupravnim sporazumom in zveznim zakonom.

Delavci v delovni skupnosti v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, družbenopolitični in družbeni organizaciji oziroma organu družbenopolitične skupnosti pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka oziroma neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela z delavci oziroma drugimi ljudmi v organizacijah ali skupnostih oziroma z organom družbenopolitične skupnosti, za katere opravljajo dela skupnega pomena, v odvisnosti od prispevka, ki so ga dali k uresničevanju planom in programov teh organizacij in skupnosti ali organov, v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo in zakonom.

74. člen

Delovna sredstva, s katerimi delajo delavci v delovni skupnosti, so delovna sredstva, ki jih upravlja organizacija ali skupnost oziroma organ družbenopolitične skupnosti, za katerega delovna skupnost opravlja delo. Glede uporabe in razpolaganja z delovnimi sredstvi imajo ti delavci pravice, obveznosti in odgovornosti, določene v samoupravnem sporazumu, v katerega so v skladu z zakonom določena medsebojna razmerja med delovno skupnostjo in organizacijo, skupnostjo ali organom, za katerega delovna skupnost opravlja delo.

Delovna sredstva, s katerimi delajo delavci v delovni skupnosti iz 351. in 378. člena tega zakona in ki jih delovna skupnost pridobi s svojim poslovanjem iz ustvarjenega dohodka ali na drugi podlagi, so delovna sredstva, ki jih upravljajo delavci v delovni skupnosti.

3. oddelek Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost

75. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo znanstveno, književno, likovno, glasbeno, gledališko, filmsko ali kakšno drugo umetniško ali kulturno dejavnost oziroma odvetniško ali kakšno drugo poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: poklicna dejavnost), imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela,

Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena pridobivajo dohodek in poravnajo obveznosti iz dohodka v skladu z zakonom.

76. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo dejavnost, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti.

Delovne skupnosti iz prvega odstavka tega člena imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela.

Delovni ljudje v delovnih skupnostih iz prvega odstavka tega člena samostojno urejajo razmerja pri delu in pridobivanju ter delitvi dohodka, ki ga ustvarijo s skupnim delom, v skladu z načeli, po katerih se ta razmerja urejajo v organizacijah združenega dela, in sicer na podlagi samoupravnega sporazuma v skladu z zakonom.

Delovni ljudje v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena odločajo v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom o ustvarjenem dohodku in o sredstvih, ki jih uporabljajo pri skupnem delu kot družbena sredstva.

77. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, ter njihove začasne ali trajne delovne skupnosti imajo pravico v skladu z zakonom uporabljati in upravljati družbena sredstva pod pogoji, pod katerimi jih uporabljajo oziroma upravljajo delavci v organizacijah združenega dela.

78. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo znanstveno, književno, likovno, glasbeno, gledališko, filmsko ali kakšno drugo umetniško ali kulturno, pod pogoji, določenimi v zakonu, pa tudi odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, sodelujejo z delavci v organizacijah združenega dela neposredno ali po svojih organizacijah ali združenjih v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo z delavci v omenjenih organizacijah združenega dela, in z zakonom.

II. poglavje

ODNOSI PRI RAZPOREJANJU DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA

1. oddelek Ugotavljanju dohodka

79. člen

Celotni prihodek temeljne organizacije sestavljajo prihodki, ustvarjeni na podlagah iz 62. člena tega zakona.

Ko se iz celotnega prihodka temeljne organizacije nadomestijo materialni stroški, drugi poslovni stroški in amortizacijski stroški, določeni v skladu z zveznim zakonom, se dobi dohodek temeljne organizacije.

Prihodki, ki jih temeljna organizacija ustvari za določene namene, določene v skladu z zakonom, se vnesejo v ustrezne sklade temeljne organizacije.

80. člen

Delavci v temeljni organizaciji odločajo o materialnih stroških, drugih poslovnih stroških in amortizacijskih stroških, ki se nadomeščajo iz celotnega prihodka temeljne organizacije.

Ko odločajo o materialnih stroških in drugih poslovnih stroških, uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tehnične normative za določitev višine teh stroškov, določene v temeljni organizaciji, če pa takih tehničnih normativov ni, določajo višino teh stroškov, določene v temeljni organizaciji, če pa takih tehničnih normativov ni, določajo višino teh stroškov.

Ko odločajo o amortizacijskih stroških, uporabljajo delavci v temeljni organizaciji stopnje za obračun amortizacije, določene v skladu z zveznim zakonom, če pa se ti stroški določijo nad predpisanimi stopnjami, uporabljajo kriterije za določanje teh stroškov, določene v temeljni organizaciji.

2. oddelek Razporejanje dohodka

81. člen

Dohodek temeljne organizacije se razporeja za potrebe iz prvega odstavka 54. člena tega zakona.

Potrebe iz drugega odstavka 56. člena tega zakona, za katere se razporeja dohodek temeljne organizacije, se določajo na podlagi zveznega zakona.

82. člen

Obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se poravnajo iz dohodka temeljne organizacije in določajo s samoupravnim sporazumom ali zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona, in obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se poravnajo iz dohodka temeljne organizacije in določajo z zakonom, morajo biti v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah, določenih v planih družbenopolitičnih skupnosti.

Obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb se lahko se lahko poravnajo iz dohodka temeljne organizacije v skladu s prispevkom k povečanju družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela, odvisno od zmožnosti organizacije združenega dela, da te potrebe zagotavlja, in od njenega posebnega interesa za razvoj določenih družbenih dejavnosti.

Obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije, so odvisne od zmožnosti gospodarstva, da v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti vsega družbenega dela in s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo njegovim možnostim in dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil družbe, ter od zmožnosti organizacije združenega dela, da v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva, rezultati dela in doseženim uspehom - zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije.

83. člen

Da bi bili ustvarjeni pogoji za to, da lahko delavci pri odločanju o obveznostih za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb spoznajo možnosti temeljne organizacije in potrebe njenega razvoja, se predlogi za te obveznosti enkrat na leto praviloma sočasno predložijo delavcem temeljne organizacije, da se o njih izjavijo.

Zakon ureja, kako se uresničuje načelo iz prvega odstavka tega člena, vendar mora biti s predpisanimi roki zagotovljenih delavcem v temeljni organizaciji najmanj 30 dni časa, da se izjavijo o obveznostih, ki se poravnavajo iz njenega dohodka.

3. oddelek Razporejanje čistega dohodka

84. člen

Delavci v temeljni organizaciji razporejajo čisti dohodek temeljne organizacije za izplačani del bruto osebnega dohodka iz živega dela in del za skupno porabo delavcev, ki se nadomešča iz tega osebnega dohodka.

Preostali del čistega dohodka temeljne organizacije se razporeja za zboljševanje in razširjanje osnove dela, za ustvarjanje in obnavljanje rezerv in za del bruto osebnega dohodka iz minulega dela ter za skupno porabo v delu, ki se nadomešča iz bruto osebnega dohodka iz minulega dela.

Čisti dohodek temeljne organizacije se lahko uporablja tudi za kritje izgub druge temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.

85. člen

Delavci v temeljni organizaciji sprejmejo samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila, po katerih se razporeja čisti dohodek temeljne organizacije v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.

86. člen

Ko razporejajo čisti dohodek, morajo delavci v temeljni organizaciji izločati sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v skladu z naravo dejavnosti, ki jo opravlja temeljna organizacija, ter z njeno vlogo, ki jo ima v družbeni reprodukciji, da bi dosegli razširjeno v temeljni organizaciji in v družbi v celoti, pri čemer zagotavljajo razvojne cilje, določene v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.

87. člen

Sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela v temeljni organizaciji so namenjena za modernizacijo in zboljševanje produkcijskih sredstev oziroma drugih delovnih sredstev, za razširjanje proizvajalnih ali drugih delovnih zmogljivosti, za gradnjo novih proizvajalnih ali drugih poslovnih objektov, za zboljševanje znanstvenoraziskovalnega dela, za vlaganje v lastna obratna sredstva ter za druge pogoje za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela.

Delavci v temeljni organizaciji lahko združujejo z delavci v drugih temeljnih organizacijah neposredno ali v okviru delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija, oziroma po njej sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela za namene iz prvega odstavka tega člena v različne oblike združevanja v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli s samoupravnimi sporazumi.

88. člen

Delavci so dolžni v temeljni organizaciji oblikovati sredstva rezerv.

Sredstva rezerv se oblikujejo v višini, ki je odvisna od naravne dejavnosti, ki jo opravlja temeljna organizacija, in od možnih rizikov pri njenem poslovanju, in sicer zato, da bi se dosegla in ohranila poslovna stabilnost ter materialna in socialna varnost delavcev, v skladu z obveznostmi, določenimi v samoupravnih sporazumih, ki so jih delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so združili delo in sredstva.

Sredstva rezerv se morajo zagotoviti najmanj v višini, ki jo določa zakon.

89. člen

Delavci v temeljni organizaciji razporejajo del čistega dohodka temeljne organizacije za osebne dohodke in za skupno porabo sorazmerno prispevku, ki so ga dali k ustvarjanju dohodka temeljne organizacije s svojim živim delom ter z upravljanjem družbenih sredstev in gospodarjenjem z njimi, pri tem pa izhajajo iz medsebojne odvisnosti osebnega dohodka na delavca in akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljanimi sredstvi v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.

90. člen

Sredstva za skupno porabo, ki se izločajo iz čistega dohodka temeljne organizacije, se uporabljajo za neposredno porabo in za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe, s katerimi se zadovoljujejo stanovanjske potrebe, prehrana, počitek, rekreacija, kulturne in druge potrebe skupne porabe, ter se lahko za te namene združujejo.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko začasno uporabljajo tudi kot obratna sredstva temeljne organizacije, dokler ne nastane potreba, da se uporabljajo za namene iz prvega odstavka tega člena.

4. oddelek Delitev sredstev za osebne dohodke delavcev

91. člen

Delavcu v temeljni organizaciji gre osebni dohodek iz živega dela in iz minulega dela, namenjen za zadovoljevanje osebnih potreb ter za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se krijejo iz njegovega osebnega dohodka (bruto osebni dohodek).

Delavec v temeljni organizaciji zadovoljuje iz bruto osebnega dohodka določene skupne in splošne družbene potrebe ter določene potrebe skupne porabe v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.

92. člen

Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva, ter celotnega družbenega dela po skupnih osnovah in merilih, določenih s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.

Poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tudi načelo solidarnosti, predvsem tako, da s sredstvi za skupno porabo prispevajo k kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjim osebnim dohodkom in njihovih družinskih članov.

93. člen

Delavci v temeljni organizaciji so dolžni določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke.

Če delavci v temeljni organizaciji združenega dela ne določijo osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, lahko določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

94. člen

Samoupravni splošni akt, ki odloča osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, se sprejme v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi v družbenem dogovoru, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.

95. člen

Sredstva za osebne dohodke se razporejajo tudi za nadomestilo osebnega dohodka delavcev v primerih, ki jih določata samoupravni splošni akt in zakon.

Delavcu gre nadomestilo osebnega dohodka za praznične dni, ko se ne dela, za čas letnega dopusta, bolniškega dopusta in strokovnega usposabljanja ter izpopolnjevanja, kamor so ga poslali, ter v drugih primerih odsotnosti z dela, ki jih določata zakon in samoupravni splošni akt v skladu z zakonom.

96. člen

Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k razvoju in povečanju produktivnosti dela, vštevši tudi ustvarjanje pogojev za uvajanje znanstvenih oziroma tehničnih dosežkov, in na tej podlagi k povečevanju dohodka temeljne organizacije, ima pravico do posebnega denarnega plačila za vsako teh oblik posebej v skladu s prispevkom, ki ga je dal k povečanju dohodka temeljne organizacije, pod pogojem, da se rezultat te ustvarjalnosti uporablja pri delu z družbenimi sredstvi, in pod drugimi pogoji, določenimi s samoupravnim splošnim aktom in zakonom.

97. člen

Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost.

Višino zajamčenega osebnega dohodka določajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktov v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah, z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila oziroma k njemu pristopila temeljna organizacija, in z zakonom.

Višina zajamčenega osebnega dohodka je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela in splošnih pogojev okolja, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe.

Če se sredstva za kritje zajamčenih osebnih dohodkov ne morejo zagotoviti iz dohodka temeljne organizacije, se zagotovijo iz rezervnega sklada temeljne organizacije, iz sredstev skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji združenega dela, v katere sestavi je temeljna organizacija oziroma v katero je združena, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi, sredstva za kritje z zakonom predpisanega zajamčenega osebnega dohodka pa tudi iz skupnega rezervnega sklada, oblikovanega na podlagi zakona, iz drugih virov, določenih z zakonom.

98. člen

Med letom delavci začasno ugotavljajo in izplačujejo osebni dohodek kot akontacijo za dobe, ki jih določa samoupravni splošni akt. Te dobe ne smejo biti daljše od enega meseca.

V dobah iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja osebni dohodek delavca v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu, tako da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu prispevku k rezultatom skupnega dela v teh dobah (začasni obračun osebnega dohodka).

Ob vsakem izplačilu akontacije osebnega dohodka se mora delavcu vročiti pismen obračun akontacije njegovega osebnega dohodka po vseh osnovah in merilih, po vseh osnovah in merilih, po katerih je bila obračunana.

99. člen

Na čisti osebni dohodek delavca se sme seči z izvršbo za obveznosti zakonskega preživljanja največ do polovice, za druge obveznosti pa največ do tretjine.

100. člen

Členi 79. do 99. tega zakona se uporabljajo smiselno tudi za delovne skupnosti, če zakon ne določa drugače.

5. oddelek Izkazovanje dohodka

101. člen

Da bi delavci smotrno in racionalno odločali o dohodku temeljne organizacije, imajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu pravico in obveznost, nenehno spremljati rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije na podlagi kazalcev, ki jih določajo samostojno ali skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so sklenili samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v skladu z osnovnimi kazalci, določenimi v zakonu ali na podlagi zakona.

S kazalci iz prvega odstavka tega člena izkazujejo delavci rezultate svojega dela in poslovanja temeljne organizacije tako, da:

1.

primerjajo rezultate, dosežene v tekoči dobi, z rezultati, ki so jih dosegli v ustrezni dobi prejšnjih let, ter s cilji in nalogami, določenimi v planu temeljne organizacije;

2.

primerjajo dosežene rezultate z rezultati, ki so jih dosegle temeljne organizacije, s katerimi so združili delo in sredstva, s temeljnimi organizacijami, ki opravljajo enake ali sorodne dejavnosti, ali s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s katerimi so sprejeli skupni plan.

S kazalci iz prvega odstavka tega člena izkazujejo delavci tudi rezultate dela in poslovanja delovne organizacije ali druge organizacije, v katere sestavi je oziroma v katero je združena temeljna organizacija.

102. člen

Kazalci, s katerimi se obvezno izkazujejo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije so:

1.

dohodek na delavca;

2.

dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi;

3.

bruto osebni dohodek na delavca;

4.

akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi.

Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi pri izkazovanju rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije, ki opravlja družbeno dejavnost.

103. člen

Zvezni izvršni svet lahko predpiše v sodelovanju s prisojnimi organi republik oziroma avtonomnih pokrajin, ko dobi mnenje Zveze sindikatov Jugoslavije in Gospodarske zbornice Jugoslavije, poleg kazalcev iz 102. člena tega zakona za analize, planiranje in statistično spremljanje tudi druge kazalce, na podlagi katerih se izkazujejo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije in drugi odnosi pri odločanju o dohodku in gospodarjenju z družbenimi sredstvi.

Služba družbenega knjigovodstva določi v sodelovanju z Zveznim zavodom za družbeno planiranje, ko dobi mnenje Zveze sindikatov Jugoslavije in Gospodarske zbornice Jugoslavije, natančneje način izračunavanja kazalcev iz 102. člena tega zakona, kakor tudi kazalcev iz prvega odstavka tega člena, ki morajo biti med seboj metodološko in vsebinsko usklajeni.

104. člen

Delavci v temeljni organizaciji razpolagajo z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo, prek žiro računa in drugih računov delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija, če v samoupravnem sporazumu o združitvi ni določeno, da razpolagajo s temi sredstvi prek žiro računa oziroma drugega računa temeljne organizacije.

105. člen

Za vsako temeljno organizacijo se vodita v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi in zveznim zakonom knjigovodstvo ter evidenca, ki je pomembna za delo in odločanje v temeljni organizaciji.

106. člen

Pred določitvijo periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa delavci v temeljni organizaciji obravnavajo in ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanju temeljne organizacije na podlagi poročila, ki ga predloži poslovodni organ temeljne organizacije.

Če individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ne predloži poročila iz prvega odloka tega člena, stori hujšo kršitev delovne obveznosti.

107. člen

Na podlagi poročila iz 106. člena tega zakona, s katerim se ugotavljajo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije po izteku dobe, za katero se ugotavlja periodični obračun, delavski svet temeljne organizacije odloči o začasni delitvi ustvarjenega dohodka.

Na podlagi poročila iz 106. člena tega zakona, s katerim se ugotavljajo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije na koncu poslovnega leta, delavci z osebnim izjavljanjem odločijo o dokončni delitvi ustvarjenega dohodka.

Delavski svet ugotavlja periodični obračun oziroma zaključni račun temeljne organizacije.

108. člen

Po določitvi zaključnih računov temeljnih organizacij predloži poslovodni organ delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela poročilo o rezultatih dela delavcev in poslovanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi.

Če individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela ne predloži poročila iz prvega odstavka tega člena, stori hujšo kršitev delovne obveznosti.

109. člen

Če temeljna organizacija ne more izpolnjevati obveznosti do družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije, morajo pristojni organi družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti v skladu s programom, ki ga določijo skupaj s temeljno organizacijo, nastopiti z ukrepi, katerimi se ustvarjajo pogoji za odpravo vzrokov, zaradi katerih temeljna organizacija ne more izpolnjevati svojih obveznosti, zlasti s tistimi se določajo nižje stopnje, odlaga izpolnitev ali ustvarjajo drugi ugodnejši pogoji za izpolnitev obveznosti v času, dokler trajajo te okoliščine.

Pristojni organ samoupravne interesne skupnosti nastopa z ukrepi iz prvega odstavka tega člena na način, ki ga določa samoupravni sporazum.

Če temeljna organizacija ne ustvari zadostnega dohodka, da bi nadomestila z zakonom zajamčene osebne dohodke, in dolžna izpolnjevati obveznosti do družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, ki se poravnavajo iz dohodka.

III. poglavje

PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI PRI PRIDOBIVANJU IN DELITVI DOHODKAc

110. člen

S svojimi predpisi in ukrepi za uresničevanje planov morajo pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti zagotavljati takšne pogoje za razvoj odnosov pri pridobivanju dohodka v združenem delu, s katerimi se omogoča:

1.

enakopravnost delavcev v temeljnih organizacijah pri pridobivanju dohodka v združenem delu in uveljavljanju pravic, ki jih imajo iz živega in minulega dela;

2.

svobodno gibanje in združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije v združenem delu v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji;

3.

razširitev možnosti za zaposlovanje in trajno večanje produktivnosti dela v združenem delu, s tem pa tudi celotnega družbenega dela;

4.

čim popolnejše ter ekonomsko in družbeno čim smotrnejše izkoriščanje produkcijskih sredstev in drugih delovnih sredstev v združenem delu.

111. člen

Če se z akti, s katerimi organi federacije določajo ali izvajajo skupno ekonomsko politiko, krni enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in pri razpolaganju z rezultati dela ali se krni enakopravnost republik oziroma avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu, je treba hkrati z določitvijo skupne ekonomske politike oziroma s sprejetjem ukrepov za njeno izvajanje določiti in zagotoviti ustrezno obliko kompenzacije kot sestavni del ukrepov skupne ekonomske politike za ustrezno plansko dobo.

112. člen

Če zaide organizacija združenega dela v izjemne ekonomske težave, ki jih ni bilo mogoče odstraniti s sanacijskimi ukrepi ali z drugimi ukrepi, ki jih je storila sama oziroma ki jih je v skladu z zakonom storila druga organizacija združenega dela, je pristojni organ družbenopolitične skupnosti dolžan, da v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in dolžnosti ukrene, kar je treba, da se da tej organizaciji ekonomska in druga pomoč; da se, če je to v družbenem interesu, zagotovi njena sanacija, zlasti pa, da se ji odpusti obvezno plačevanje posameznih ali vseh davkov in davščin, ki jih je uvedla, ali da veljajo zanjo pri plačevanju davkov in davščin nižje stopnje ali drugi ugodnejši pogoji, dokler je v izjemnih ekonomskih težavah; da se začne postopek za njeno sanacijo ali da se storijo drugi ekonomski in upravni ukrepi z zakonom.

Če ne stori ukrepov iz prvega odstavka tega člena ali če se z ukrepi ne odstranijo izjemne ekonomske težave, v katere je zašla organizacija združenega dela, mora pristojni organ družbenopolitične skupnosti začeti postopek za likvidacijo oziroma za stečaj nad to organizacijo, če so za to izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.

IV. poglavje

MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU

1. oddelek Splošne določbe

113. člen

Z delovnim razmerjem delavcev v združenem delu so po tem zakonu mišljena medsebojna razmerja delavcev v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, ki jih delavci pri uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi vzpostavljajo pri skupnem delu z družbenimi sredstvi in urejajo s samoupravnimi splošnimi akti, v katerih določajo v skladu z zakonom posamične in skupne pravice, obveznosti in odgovornosti.

Z delovnim razmerjem po prvem odstavku tega člena so v skladu z zakonom mišljena tudi medsebojna razmerja pri delu v pogodbeni organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi zadrugi in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

114. člen

Določbe tega zakona o delovnem razmerju se uporabljajo za delavce v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, če ni glede sklenitve in prenehanja delovnega razmerja oziroma uresničevanja posameznih pravic in obveznosti v teh organizacijah v zakonu drugače določeno.

115. člen

Določbe tega zakona o delovnem razmerju delavcev v temeljnih organizacijah se uporabljajo za delavce v delovnih skupnostih, če ne določa zakon drugače.

116. člen

Delovno razmerje delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti ureja zakon, če to dopušča narava njihove dejavnosti,pa ga urejajo tudi samoupravni sporazum oziroma pogodba delovne skupnosti s temi organi ter njeni samoupravni splošni akti.

117. člen

Delovno razmerje, ki nastane med delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo pri opravljanju te dejavnosti, se ureja v skladu z zakonom.

118. člen

Delavci v delovnem razmerju imajo v skladu z zakonom pravico do zdravstvenega varstva in druge pravice za primer bolezni, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti in starosti ter pravice do drugih oblik socialne varnosti.

Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in materinstvom.

Mladina v delovnem razmerju uživa posebno varstvo pri delu.

Delavci, ki jim začasno preneha delovno razmerje, imajo v skladu z zakonom do zdravstvenega varstva za primer bolezni in invalidnosti, pravico do materialnega zagotovila in druge pravice med začasno nezaposlenostjo.

Delavci v delovnem razmerju imajo do samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih uveljavljajo pravice iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena, in do družbene skupnosti določene obveznosti.

2. oddelek Sklenitev delovnega razmerja

119. člen

Vsak lahko svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno razmerje z delavci v temeljni organizaciji na način, ki ga določata zakon in samoupravni splošni akt.

120. člen

Delovno razmerje lahko sklene vsak, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določijo delavci v temeljni organizaciji glede na potrebe delovnega procesa, delovne pogoje, dela in naloge v organizaciji v skladu s samoupravnim splošnim aktom in zakonom.

Delavci v temeljni organizaciji lahko določijo največ dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe za opravljanje določenih del oziroma nalog.

Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki je dopolnil 15 let starosti in ki ima splošno zdravstveno zmožnost.

Za invalidne osebe, ki so usposobljene za določena dela oziroma naloge, se šteje, da imajo zdravstveno zmožnost za njihovo opravljanje.

Tuji državljani in osebe brez državljanstva lahko sklenejo delovno razmerje pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena in pogoji, ki jih določa zvezni zakon.

121. člen

Nihče ne more začeti delati v temeljni organizaciji, preden ne sklene na način in pod pogoji, ki jih določata samoupravni splošni akt in zakon, delovnega razmerja, razen če v skladu z zakonom opravlja začasno oziroma občasno delo (128. člen).

122. člen

Če pristojni organ v temeljni organizaciji na podlagi plana in samoupravnih splošnih aktov ugotovi, da je treba v delovnem procesu oziroma v proizvodnji povečati število delavcev za opravljanje določenih del oziroma nalog, odloči, da se sklene delovno razmerje z drugimi delavci in določi število potrebnih delavcev.

Na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena mora temeljna organizacija objaviti na način, ki ga določa zakon, pogoje, ki jih delavec mora izpolnjevati za opravljanje del oziroma nalog, za katere bo sklenil delovno razmerje (oglas oziroma razpis).

Če se sklep nanaša na dela oziroma naloge delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, se objavijo pogoji po drugem odstavku tega člena z javnim razpisom ob navedbi, za koliko časa se spremljajo.

Izjemoma se lahko sklene v primerih, ki jih določa zakon, delovno razmerje brez javne objave oglasa oziroma razpisa.

123. člen

Delavcu iz tretjega odstavka 122. člena tega zakona, ki po preteku, za katerega je bil izbran, po razpisu ni znova izbran, ne preneha delovno razmerje in ima v skladu s samoupravnim sporazumom pravico opravljati druga dela oziroma druge naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma delovni zmožnosti, pridobljeni z delom v isti ali drugi temeljni organizaciji v sestavi iste ali druge delovne organizacije, združene v sestavljeno organizacijo združenega dela, oziroma v njihovih delovnih skupnostih.

Prvi odstavek tega člena velja tudi za individualnega poslovodnega organa oziroma za predsednika kolegijskega poslovodnega organa, ki ni ponovno izbran oziroma ki mu preneha funkcija pred iztekom mandata.

124. člen

Izbiro med kandidati, ki so se prijavili na oglas oziroma na razpis, opravi delavski svet ali od njega imenovana komisija po postopku, ki ga v skladu z zakonom določa samoupravni splošni akt.

Če nihče izmed kandidatov ni izbran, se razpis oziroma oglas ponovi.

Če sta za opravljanje določenih del oziroma nalog določeni dve stopnji strokovne izobrazbe, ima pri izbiri prednost kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe, če izpolnjuje tudi druge pogoje.

125. člen

Šteje se, da je delavec sklenil delovno razmerje, ko da pismeno izjavo, da so mu znani samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje, in drugi samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti, in statut temeljne organizacije ter da jih sprejema.

Preden da delavec pismeno izjavo, se mu morajo vročiti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje, in statut temeljne organizacije.

Če delavec ne začne delati v temeljni organizaciji tistega dne, ko da pismeno izjavo iz prvega odstavka tega člena, uresničuje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih ima v delovnem razmerju, od dneva, ko začne delati in ki je določen v skladu s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje.

Če delavec iz neopravičenih vzrokov ne začne delati določenega dne, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.

126. člen

Delovno razmerje se sklene za čas, ki ni vnaprej določen (delovno razmerje za nedoločen čas).

V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, se lahko delovno razmerje izjemoma sklene za čas, ki je vnaprej določen (delovno razmerje za določen čas).

Delavci v temeljni organizaciji določijo s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, dela oziroma naloge in primere, ko delavec sklene delovno razmerje za določen čas

(delo, ki traja po svoji naravi določen čas - sezonsko delo, ki traja krajši čas, nadomestovanje odsotnega delavca, ki služi vojaški rok, opravlja javne in družbene dolžnosti, ki je na daljšem dopustu idr.).

V primerih iz drugega odstavka tega člena ima delavec vse pravice, obveznosti in odgovornosti, kot jih imajo delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, pravice, katerih obseg je odvisen od delovnega prispevka ali od trajanja delovnega časa, pa tudi odvisno od tega prispevka oziroma trajanja delovnega časa.

127. člen

S samoupravnim splošnim aktom, ki ureja delovno razmerje, se lahko določijo dela oziroma naloge, za katera se med poskusnim delom, ki ne sme trajati več kot šest mesecev, preverjajo strokovne in druge delovne sposobnosti delavca po sklenitvi delovnega razmerja.

Strokovne in druge delovne sposobnosti delavca iz prvega odstavka tega člena se preverjajo v skladu s samoupravnim splošnim aktom, ki ureja delovno razmerje.

128. člen

Šteje se, da delavec, ki opravlja za temeljno organizacijo začasno in občasno delo, ni v delovnem razmerju po tem zakonu.

Po prvem odstavku tega člena se šteje za začasno oziroma občasno delo, ki se opravlja v temeljni organizaciji po pogodbi in se glede na njen delovni proces ne opravlja kot stalno ali nepretrgano delo, temveč traja določen krajši čas ali pa je potrebno le od časa do časa. Zakon določa pogoje, pod katerimi se lahko sklene pogodba o opravljanju takega dela, in njegovo trajanje.

Delavec lahko prevzame s pogodbo obveznost, da bo sam ali skupaj s člani svoje družine prodajal posamezne proizvode določene vrste oziroma opravljal določeno sezonsko delo (prodaja tiska, živil in dr.); pogoje in način določa zakon.

129. člen

Delavci v temeljni organizaciji morajo v skladu z merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu in zakonu, skleniti delovno razmerje s pripravniki.

Temeljna organizacija, ki zaradi specifičnosti delovnega procesa in drugih objektivnih razlogov ne potrebuje pripravnikov, vplačuje v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom ustrezna sredstva za odpiranje novih delovnih mest.

130. člen

Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, če je s samoupravnim splošnim aktom določeno, da bo po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporejen na dela oziroma k nalogam, ki jih določa omenjeni akt, oziroma če je v zakonu določena obveznost organizacij združenega dela, da morajo pod določenimi pogoji sprejemati pripravnike za nedoločen čas.

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas, če v temeljni organizaciji ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela oziroma k ustreznim nalogam.

Samoupravni splošni akt določa v skladu z zakonom, v katerih primerih sklene pripravnik delovno razmerje za določen čas.

Pogoji, pod katerimi se sprejema pripravnik, morajo biti objavljeni v oglasu oziroma razpisu za sprejem pripravnikov.

131. člen

Delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela oziroma naloge, za katere je sklenil delovno razmerje.

Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec v skladu s samoupravnim splošnim aktom razporejen v temeljni organizaciji, v kateri dela, na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, na podlagi ugotovljenih delovnih potreb, v skladu z merili, ki jih določa omenjeni akt.

Izjemoma je lahko delavec z njegovo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na delo oziroma k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove.

Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela določa pogoje, pod katerimi je mogoče razporediti delavca iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v isti delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela na dela oziroma k nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

Delavec je lahko začasno, vendar najdlje šest mesecev, razporejen:

-

iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela pod pogoji, ki jih določa samoupravni splošni akt;

-

iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v sestavi različnih delovnih organizacij oziroma sestavljenih organizacij združenega dela na podlagi sporazumno sprejetega sklepa organov upravljanja teh organizacij združenega dela.

Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela določa pravico delavca, da v primeru, ko njegovo delo v temeljni organizaciji ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je organizacija zašla, zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi njene združitve, preide na delo v drugo temeljno organizacijo v sestavi iste ali druge delovne organizacije ali delovne skupnosti, ustrezno svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

Kadar zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla temeljna organizacija, zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi njene združitve delavčevo delo v temeljni organizaciji ni več potrebno, ni pa možnosti za njegovo razporeditev po šestem odstavku tega člena, lahko delavec ne glede na šesti odstavek začasno ali trajno preide na delo v drugo temeljno organizacijo ali delovno skupnost v sestavi druge delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, in sicer na dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, na podlagi sporazuma organov upravljanja teh organizacij v skladu z zakonom.

V primerih iz četrtega, šestega in sedmega odstavka tega člena se sklene delovno razmerje brez objave oglasa oziroma razpisa.

Delavec iz četrtega, šestega in sedmega odstavka tega člena sklene delovno razmerje z delavci v drugi temeljni organizaciji po 125. členu tega zakona.

Če delovna organizacija oziroma sestavljenega organizacija združenega dela preneha, se razporedijo delavci v njeni delovni skupnosti v skladu z določbami prvega do devetega odstavka tega člena.

132. člen

Delavec ima pravico in dolžnost, da vestno in marljivo opravlja zaupana mu dela in naloge ter da nenehno izpopolnjuje svoje znanje, zmožnosti in delovne spretnosti, da bi čim uspešneje opravljal določena dela in izpolnjeval naloge, kakor tudi dolžnost spoštovati določeno delovno disciplino.

Za neizpolnjevanje svojih dolžnosti iz prvega odstavka tega člena je delavec odgovoren v skladu s tem zakonom.

3. oddelek Določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju

133. člen

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu določajo delavci svobodno in enakopravno s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji.

Samoupravni splošni akt iz prvega odstavka tega člena mora biti v skladu tudi z zakonom, z družbenim dogovorom, s samoupravnim sporazumom in s statutom.

V samoupravnem splošnem aktu iz prvega odstavka tega člena so delavci dolžni urediti zlasti:

1.

pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati za določena dela oziroma naloge, ki se opravljajo v temeljni organizaciji glede na njeno dejavnost in naravo, tehnologijo in druge delovne pogoje; dela oziroma naloge, pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti; obveznosti glede zagotovitve pogojev za prekvalifikacijo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb ter dela in naloge, pri katerih se ti zaposlujejo; postopek za odločanje o delih oziroma nalogah, za katere naj bo sklenjeno delovno razmerje; primere in pogoje, ko delavci smejo ali morajo začasno ali trajno opravljati tudi druga dela oziroma druge naloge (razporejanje delavcev); trajanje in razporeditev delovnega časa, razloge in pogoje za prenehanje delovnega razmerja;

2.

osnove in merila za razporejanje čistega dohodka v temeljni organizaciji;

3.

osnove in merila za vrednotenje dela za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev in način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov delavcev;

4.

obveznosti delavcev pri delavcev pri delu in njihovo odgovornost zaradi kršitve delovnih obveznosti in za prizadejano škodo; kršitve delovnih obveznosti, ki se štejejo za lažje oziroma hujše kršitve delovne obveznosti; uvedbo in vodenje postopka ter ukrepe, ki se smejo izrekati delavcem zaradi kršitve delovnih obveznosti; roke, v katerih zastarata uvedba in vodenje postopka, ter roke, v katerih zastara izvršitev ukrepov;

5.

obveznosti glede splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;

6.

varstvo delavcev pri delu, ukrepe, s katerimi se ohranja, varuje in zboljšuje delovno okolje delavcev; posebno varstvo žensk, mladine delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb; pravice in obveznosti delavcev do izobraževanja in izpopolnjevanja glede na delovne potrebe; pogoje in način odmora, počitka in dopusta ter druge pravice in obveznosti, ki jih delavci uveljavljajo v temeljni organizaciji ali po njej oziroma na način, ki ga določa zakon; pravice, ki gredo delavcem po prenehanju delovnega razmerja na podlagi minulega dela.

Pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu lahko urejajo delavci v enem ali več samoupravnih splošnih aktih.

134. člen

Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije določajo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov.

Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi raznih delovnih organizacij, ki so v okviru sestavljene organizacije združenega dela vzpostavile medsebojna razmerja, da bi uresničevale skupne naloge in interese, lahko v samoupravnem sporazumu določijo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti.

Delavci so dolžni samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje, uskladiti s skupnimi in merili, določenimi po prvem in drugem odstavku tega člena.

Če delavci v temeljni organizaciji ne uskladijo samoupravnega splošnega akta, s katerim se ureja delovno razmerje, lahko začnejo delavci te temeljne organizacije in delavci drugih temeljnih organizacij, s katerimi so sklenili samoupravni sporazum, družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat, organ samoupravne delavske kontrole in skupščina družbenopolitične skupnosti spor pred sodiščem združenega dela za njegovo uskladitev s skupaj določenimi osnovami in merili.

135. člen

Svoje pravice, obveznosti, ki jih imajo v temeljni organizaciji ter v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, uresničujejo delavci v temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom drugače določeno.

O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet. Za odločanje o uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti delavcev ima lahko delavski svet komisije.

V temeljni organizaciji, ki nima delavskega sveta, odločajo o pravicah in obveznostih delavcev vsi delavci, če za odločanje o teh pravicah in obveznostih ne ustanovijo komisij.

Za odločanje o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti se ustanovi posebna komisija (disciplinska komisija).

Sklep, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, mora biti delavcu vročen v pismeni obliki.

136. člen

Poslovni organ oziroma določeni delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko v primerih, pod pogoji in na način, ki jih določata samoupravni splošni akt in zakon, odloči o začasni razporeditvi delavca k drugim delom oziroma delovnim nalogam, o delu, daljšem od polnega delovnega časa, o dovolitvi odsotnosti z dela, o izrekanju ukrepov za lažje kršitve delovnih obveznosti, o začasni odstranitvi delavca z dela ter da mnenje o prispevku delavca k delu.

Individualni poslovodni organ oziroma delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora o izrečenem ukrepu za lažjo kršitev delovnih obveznosti takoj obvestiti delavski svet.

137. člen

Delavci v temeljni organizaciji morajo svoja dela in naloge organizirati in opravljati tako, da v skupnem delu čim uspešnejše uresničujejo obveznosti iz samoupravnega sporazuma ter naloge, ki izvirajo iz plana.

138. člen

Da bi mogli čim ugodnejše rezultate pri opravljanju skupnih del in nalog v temeljni organizaciji, lahko organizirajo delavci v skladu z značajem delovnega procesa in delovnimi pogoji, upoštevajoč znanstvene metode in sodobne dosežke, delo po delovnih enotah, skupinah, delovnih ali proizvajalnih oddelkih, izmenah in drugih opravljanja dela.

V oblikah organiziranja dela iz prvega odstavka tega člena delavci ne morejo uresničevati tistih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih uresničujejo v temeljni organizaciji, če ne določa ta zakon drugače.

139. člen

Delovni čas delavcev v temeljni organizaciji ne sme biti daljši od 42 ur na teden.

V določenih dejavnostih in v določenih primerih se sme pod pogojih, določenimi z zakonom, vpeljati delovni čas, ki je krajši od 42 ur na teden, vendar ne krajši od 36 ur na teden.

Delovni čas delavcev v temeljni organizaciji, ki delajo pri izjemno težkih delih ali pri delih, ki se opravljajo v neugodnih razmerah, oziroma ki delajo v treh ali štirih izmenah, traja v skladu z zakonom najmanj 36 ur na teden.

Delavci določijo delovni čas s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom (poln delovni čas).

Če to terja narava dela oziroma delovnih nalog ali organizacija dela, se lahko delovni čas razporedi tako, da znaša v določenem obdobju med letom več kot sedem ur na dan, v ostalem obdobju leta pa manj kot sedem ur na dan; pri tem skupen delovni čas ne sme biti v povprečju daljši kot 42 ur na teden.

Izjemoma sme trajati v določenih dejavnostih in v določenih primerih, ki jih predpisuje zakon, delovni čas delavcev za omejeno dobo več kot 42 ur na teden; pogoje določa samoupravni splošni akt.

Če zakon določa, da je tedenski delovni čas delavcev krajši od 42 ur, je tako določeni delovni čas izenačen s polnim delovnim časom.

Delovni teden traja najmanj pet delovnih dni razen kadar se delovni čas prerazporedi (peti odstavek), kadar se delo organizira v več izmenah in kadar je s sklepom pristojnega organa upravljanja v skladu s samoupravnim splošnim aktom določena drugačna razporeditev delovnega časa v okviru tedna, meseca ali kakšnega drugega obdobja oziroma v okviru celotnega letnega sklada delovnega časa.

Delavci določijo delovni čas in njegovo razporeditev v temeljni organizaciji tako, da zagotovijo čim popolnejšo in smotrnejšo izkoriščenost delovnih sredstev ter čim učinkovitejšo in produktivnejšo izkoriščenost svojega dela, kakor tudi usklajenost skupnega dela v temeljni organizaciji in skupnega dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so povezani pri uresničevanju skupnih interesov.

Ko določajo in razporejajo delovni čas, zagotovijo delavci tudi čas za dnevni odmor. Dnevni odmor mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je določen za delo s strankami.

Delavci lahko sklenejo delovno razmerje s krajšim delovnim časom od predpisanega polnega delovnega časa pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za dela oziroma delovne naloge, za katere je predviden delovni čas najmanj s polovico polnega delovnega časa, ima pravice in obveznosti delavca, ki dela s polnim delovnim časom, in jih uresničuje v obsegu, ki je odvisen od dolžine delovnega časa, prispevka pri delu in rezultatov dela, v skladu z osnovami in merili, določenimi s samoupravnim splošnim aktom.

140. člen

Razporeditev, začetek in konec delovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti oziroma zdravstva in drugih družbenih se usklajujejo s potrebami delavcev in drugih delovnih ljudi, z začetkom dela organizacij, v katerih delajo, in njihovo lokacijo, z življenjskimi in drugimi razmerami v kraju oziroma v okolju, v katerem živijo.

Razporeditev, začetek in konec delovnega časa v dejavnostih iz prvega odstavka tega člena določijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, organizacije potrošnikov in druge zainteresirane organizacije s samoupravnim sporazumom.

Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko, v primerih, ki jih določa zakon, pa je dolžna s svojim odlokom določiti razporeditev, začetek in konec in konec delovnega časa na področjih iz prvega odstavka tega člena.

141. člen

Delovni čas, ki je v skladu z zakonom določen kot čas nočnega dela, se šteje pri odmerjanju pravic delavcev pri delu in iz dela za poseben delovni pogoj.

142. člen

Delavec v delovnem razmerju, ki opravlja dela oziroma naloge, za katere je določen od polnega krajši delovni čas (četrti odstavek 139. člena), ima pravico skleniti pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, delovno razmerje v več temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih in na ta način doseči poln delovni čas.

Delavec v delovnem razmerju, ki v eni temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti doseže pri delih in delovnih nalogah, ki jih opravlja, poln delovni čas, ne more delati tudi v drugi temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, razen v primerih, pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, vendar največ do tretjine polnega delovnega časa.

143. člen

Delavci v temeljni organizaciji ali skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah v isti ali drugih delovnih organizacijah, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi skupnostmi združujejo v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom iz dohodka oziroma čistega dohodka temeljne organizacije in iz svojega osebnega dohodka sredstva za to, da vzajemno zagotovijo svojo socialno in materialno varnost, če zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav, ekonomskih težav, združitve temeljne organizacije ali drugih v zakonu določenih razlogov ne bi bilo več potrebno, da bi delali v temeljni organizaciji, v kateri so v delovnem razmerju, ali če bi se začel postopek za prenehanje njihove temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, v katere sestavi je njihova temeljna organizacija, kakor tudi to, da se strokovno usposobijo (dokvalificirajo, prekvalificirajo ipd.) za delo glede na potrebe tehnološke in druge izboljšave oziroma da zagotovijo materialno in socialno varnost do sklenitve delovnega razmerja z delavci v drugi temeljni organizaciji.

144. člen

Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost, da v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, z zakonom, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi zagotovijo:

-

pravico delavcev do dnevnega odmora, počitka med dvema delovnima dnevoma, tedenskega počitka, letnega dopusta in do drugih odmorov in počitkov, ne glede na to, ali je delovni čas po petem in šestem odstavku 139. člena tega zakona določen v krajšem ali daljšem trajanju, kakor tudi pravico do odsotnosti;

-

posebno varstvo nosečnic pred težkim delom, škodljivim vplivom pri delu ter nadurnim in nočnim delom, porodniški dopust, skrajšan delovni čas po porodu in med nego majhnega otroka ter druge pravice, s katerimi se zagotavlja varstvo materinstva;

-

varstvo mladine pred težkimi deli ter nočnim in nadurnim delom;

-

varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb s tem, da se jim zagotovijo prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija ter dela oziroma naloge, na katerih bodo lahko delali po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji.

Delavcu se mora zagotoviti tudi tedenski počitek najmanj 24 ur brez presledka.

145. člen

Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost ustvariti takšne delovne pogoje in storiti takšne varnostne ukrepe pri delu, da so zagotovljeni njihova telesna integriteta, zdravje in osebna varnost pri delu, in spoštovati predpisane ukrepe in normative varstva pri delu, kakor tudi zagotoviti si varstvo pred drugimi nevarnimi in škodljivimi vplivi na njihovo zdravstveno in delovno zmožnost.

Delavci v temeljni organizaciji sodelujejo pri določanju, sprejemanju in izvajanju ukrepov za ohranitev, zboljšanje in varstvo človekovega okolja, v temeljni organizaciji pa morajo svoje delo organizirati v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in predpisi o varstvu človekovega okolja.

Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje zato, ker niso bili storjeni predpisani ukrepi za varstvo pri delu.

V primeru iz tretjega odstavka tega člena se mora s takojšnjimi ukrepi odvrniti neposredna nevarnost za življenje oziroma zdravje, delavec pa se sme med tem časom razporediti na dela oziroma k nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi ali drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim.

146. člen

Delavci, ki odidejo na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka in zaradi tega prekinejo delo v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, imajo pravico, da se v 30 dneh po odslužitvi oziroma doslužitvi vrnejo na delo v isto temeljno organizacijo oziroma delovno skupnost k svojim prejšnjim delom oziroma nalogam ali k drugim delom oziroma nalogam, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi oziroma njihovi z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

Pravico vrniti se na delo v isto temeljno organizacijo ima pod pogoji in na način, ki jih določa samoupravni splošni akt ali zakon, tudi delavec, ki ga je temeljna organizacija poslala na delo v tujino oziroma ki je bil poslan v tujino v okviru mednarodnega tehničnega ali posvetno-kulturnega sodelovanja, če pred odhodom ni prekinil delovnega razmerja, kakor tudi delavec, ki je bil poslan na strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje s soglasjem njegove temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti.

Med odsotnostjo z dela po prvem in drugem odstavku tega člena mirujejo pravice in obveznosti, ki se pridobivajo pri delu in iz dela v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, izvzemši tiste pravice in obveznosti, za katere določa zakon kaj drugega.

147. člen

Delavec, ki je izvoljen oziroma imenovan v samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo, zaradi katere mora začasno prenehati z delom v temeljni organizaciji, ima pravico, da se v skladu z zakonom po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal, vrne na delo v isto temeljno organizacijo k delom, ki jih je opravljal, ali k drugim delom, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti.

4. oddelek Odgovornosti za delovne obveznosti

148. člen

Delavci so vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju.

Delavec odgovarja za nespoštovanje odločitev, sprejetih v organizaciji, v kateri dela, za kršitve delovnih obveznosti in za druge kršitve delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi.

Delavec odgovarja v temeljni organizaciji disciplinsko in materialno.

149. člen

S samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, se določijo kršitve delovnih obveznosti.

S samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, se lahko kot hujše kršitve delovnih obveznosti določijo: neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti; kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali drugimi elementarnimi nesrečami; nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi in druga nezakonita dejanja; dajanje nepravilnih podatkov, če je to bistveno vplivalo na odločanje v temeljni organizaciji; dajanje nepravilnih podatkov, s katerimi spravi odgovorni organ delavca v zmoto glede uveljavljanja pravic, ki jih uveljavlja v združenem delu; opustitev dejanja, s čimer se ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v temeljni organizaciji; zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila; onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje organizacije združenega dela, če je to delavcu potrebno, da bi uveljavil svoje pravice; opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavca pri delu ali varstvo družbenih sredstev; uporaba družbenih sredstev v nasprotju z njihovim namenom in drugačna nezakonita uporaba družbenih sredstev, družbeno in ekonomsko neracionalna in nesmotrna uporaba družbenih sredstev; če pooblaščeni delavec ne sproži postopka za ugotavljanje kršitve delovne obveznosti; sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami tega zakona;

odklonitev del oziroma nalog ali delovnih nalogov, če za to ni opravičenih razlogov; neupravičena uporaba sredstev, zaupanih delavcem za opravljanje del oziroma nalog; prihajanje na delo v vinjenem stanju ali uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo; povzročanje nereda ali pretepa v temeljni organizaciji; neopravičeno izostajanje z dela; neizvrševanje, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, ki se nanašajo na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; malomarno opravljanje del oziroma nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge v zakonu ali samoupravnem splošnem aktu določene tajnosti; opustitev pošiljanja listin in podatkov na zahtevo pooblaščenih organov ali organizacij; vsaka kršitev delovne in druge obveznosti, ki pomeni po samoupravnem splošnem aktu hujšo kršitev delovnih obveznosti.

150. člen

Za kršitev delovnih obveznosti in druge kršitve delovne discipline se sme izreči delavcu naslednjih disciplinskih ukrepov:

-

opomin;

-

javni opomin;

-

denarna kazen;

-

razporeditev na drugo delo oziroma k drugi nalogi za določen čas;

-

prenehanje delovnega razmerja.

Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se smejo izreči vsakemu delavcu ne glede na posebna pooblastila in odgovornosti, ki jih ima ta delavec.

151. člen

Ukrep denarne kazni se sme izreči delavcev v višini do 15 odstotkov povprečnega čistega osebnega dohodka, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih, in sme trajati do šest mesecev.

Ukrep razporeditve k drugim delom oziroma delovnim nalogam se lahko izreče delavcu za tri do dvanajst mesecev.

152. člen

Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki jo kdo stori s tem, da ne opravičeno izostane z dela zaporedoma najmanj tri delovne dni oziroma s prekinitvijo najmanj pet delovnih dni v 12 mesecih.

Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za določene hujše kršitve delovnih obveznosti:

-

za neizpolnjevanje delovnih obveznosti;

-

za nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi;

-

za opustitev dejanj, ki jih je dolžan storiti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil;

-

če delavec zaporedoma tri mesece med letom neopravičeno ne dosega rezultatov dela;

-

za kršitev predpisa oziroma samoupravnega splošnega akta o varstvu pred požari, eksplozijami, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi;

-

za kršitev predpisa oziroma samoupravnega splošnega akta o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti;

-

za opustitev določenih ukrepov za varstvo delavcev pri delu;

-

za zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila;

-

za izdajanje poslovne, uradne ali druge z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določene tajnosti;

-

za izostanek z dela zaradi zlorabe pravice do bolezenskega dopusta;

-

za opustitev ukrepov za varstvo in zboljševanje človekovega okolja.

Disciplinski ukrep iz drugega odstavka tega člena se izreče, če je namenoma ali iz malomarnosti s storitvijo ali z opustitvijo dejanj povzročena ali bi utegnila biti povzročena večja škoda, ogrožena ali bi utegnila biti ogrožena življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, bistveno oviran delovni proces v temeljni organizaciji ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje temeljne organizacije.

V samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije se natančneje določijo kršitve iz drugega odstavka in okoliščine iz tretjega odstavka tega člena.

Ukrep prenehanja delovanja delovnega razmerja se izreče tudi za druge hujše kršitve delovnih obveznosti, ki jih določa zakon.

153. člen

Izvršitev razporeditve k drugim delom oziroma delovnim nalogam za določen čas v skladu z zakonom in prenehanja delovnega razmerja, razen iz 152. člena tega zakona, se lahko odloži za čas, ki ga določa samoupravni splošni akt v skladu z zakonom.

Če delavec v času, za katerega je bila odložena izvršitev kazni, ne prekrši znova huje delovnih obveznosti, se šteje, da ukrep ni bil izrečen.

154. člen

Za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline, ugotavljanje odgovornosti in izrekanje ukrepov zaradi teh kršitev je v temeljni organizaciji disciplinska komisija.

Več temeljnih organizacij v isti delovni organizaciji ima lahko skupno disciplinsko komisijo.

Za del organizacije združenega dela, ki je zunaj sedeža temeljne organizacije oziroma delovne organizacije (delovne enote, delovne skupine in druge oblike opravljanja dela), se lahko ustanovi poseben senat disciplinske komisije oziroma skupne disciplinske komisije za odločanje o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti delavcev v tem delu organizacije združenega dela, ki jih določa samoupravni splošni akt.

Če s kršitvijo delovne obveznosti ali z drugimi kršitvami delovne discipline nastala škoda, lahko disciplinska komisija odloči o povrnitvi škode ali da pobudo za odškodninski postopek.

155. člen

Disciplinsko komisijo sestavlja liho število članov.

Člane disciplinske komisije volijo delavci na način, kot se voli delavski svet, za čas, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu.

Disciplinska komisija lahko dela v polni sestavi ali v senatu, ki ne sme imeti manj kot tri člane. Predsednik disciplinske komisije določi, kateri član senata disciplinske komisije vodi delo senata.

156. člen

Člani skupne disciplinske komisije se volijo na način iz drugega odstavka 155. člena tega zakona.

V skupni disciplinski komisiji mora biti vsaka temeljna organizacija zastopana vsaj z enim članom komisije.

157. člen

Postopek se začne na zahtevo delavskega sveta, individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa, organa samoupravne delavske kontrole, družbenega pravobranilca samoupravljanja, kakor tudi pristojnega organa družbenopolitične skupnosti.

Postopek, v katerem ugotavlja disciplinsko odgovornost delavca poseben senat disciplinske komisije oziroma skupne disciplinske komisije (tretji odstavek 154. člena), se lahko začne tudi na zahtevo delavca, ki vodi del organizacije združenega dela.

Pristojni organ temeljne organizacije začne postopek za razrešitev delavca iz drugega odstavka tega člena, individualnega poslovodnega organa, predsednika kolegijskega poslovodnega organa, če v predpisanem roku ne vloži zahteve za začetek disciplinskega postopka za ugotavljanje odgovornosti delavca, ki je storil hujšo kršitev delovne obveznosti.

158. člen

Delavcu mora biti vročena zahteva za postopek pred disciplinsko komisijo.

Delavec mora biti zaslišan pred disciplinsko komisijo in mu mora biti omogočena obramba.

O postopku pred disciplinsko komisijo mora biti obveščen sindikat.

159. člen

Postopek pred disciplinsko komisijo je javen, komisija pa lahko javnost izključi, da zavaruje vojaško, poslovno ali drugo v zakonu predpisano tajnost.

Med postopkom pred disciplinsko komisijo je treba slišati morebitno mnenje sindikata.

Sindikat lahko zastopa delavca v postopku pred disciplinsko komisijo, če ta to zahteva ali v to privoli.

O zaslišanju delavca in o izvedbi drugih dokazov v predhodnem postopku, kot tudi o obravnavi pred disciplinsko komisijo se mora sestaviti zapisnik. Komisija mora sestaviti zapisnik o odgovornosti delavca in storjenih ukrepih.

Zoper odločbo disciplinske komisije lahko delavec oziroma tisti, ki je zahteval postopek, ugovarja pri delavskem svetu temeljne organizacije, v kateri je delavec v delovnem razmerju, če ni vložil zahteve za začetek disciplinskega postopka, oziroma pri komisiji, določeni v statutu, v roku osmih dni od vročitve odločbe.

Zoper odločbo skupne disciplinske komisije (tretji odstavek 154. člena) se ugovarja pri delavskem svetu temeljne organizacije, v kateri je delavec v delovnem razmerju.

Ugovor delavca zadrži izvršitev odločbe.

Če je ugovor iz petega in šestega odstavka tega člena vložil samo delavec, se z odločbo ne more izreči strožji disciplinski ukrep od disciplinskega ukrepa, izrečenega v disciplinskem postopku na prvi stopnji.

Delavski svet oziroma komisija iz petega odstavka tega člena lahko odločbo potrdi, spremeni ali razveljavi.

Zoper odločbo delavskega sveta oziroma komisije iz petega odstavka tega člena lahko sproži delavec, družbeni pravobranilec samoupravljanja in organizacija združenega dela, če z odločbo bistveneje oškodovan njen interes, v 30 dneh od vročitve postopek pred sodiščem združenega dela.

Če delavski svet oziroma komisija iz petega odstavka tega člena v 15 dneh ne odloči o ugovoru, se lahko sproži v 15 dneh od pretoka roka, v katerem bi bil moral svet oziroma komisija odločiti o ugovoru, postopek pred sodiščem združenega dela.

160. člen

Začetek disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za storjeno kršitev delovne obveznosti, oziroma po preteku enega leta od dneva, ko je bila kršitev storjena.

Kadar ima kršitev delovne obveznosti znake kaznivega dejanja, zastara začetek disciplinskega postopka po preteku enega leta od dneva, ko se je zvedelo za storjeno kršitev.

V roku iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne računa čas, dokler traja postopek pred sodiščem združenega dela, začet zaradi uresničitve odločbe, s katero je bil izrečen disciplinski ukrep.

161. člen

Delavec, ki povzroči pri delu oziroma v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti temeljni organizaciji škodo, jo mora povrniti.

Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil.

Če ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so vsi delavci enako odgovorni in morajo škodo povrniti po enakih delih.

Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo odgovorni solidarno.

162. člen

S samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, se lahko določi za škodo, ki so jo povzročili delavci, pavšalna odškodnina, če natančnega zneska ni mogoče ugotoviti ali pa bi njegovo ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške.

S samoupravnim splošnim aktom iz prvega odstavka tega člena se določijo dejanja, za katera se sme odškodnina odmeriti v pavšalnem znesku.

S samoupravnim splošnim aktom iz prvega odstavka tega člena se ustanovi komisija, ki odloča o pavšalni odškodnini, in določi organ, ki začne pred njo postopek.

Če je škoda znatno večja od pavšalne odškodnine, lahko temeljna organizacija zahteva, naj se ji škoda povrne po 161. členu tega zakona.

163. člen

Obstoj škode iz 161. in 162. člena tega zakona in okoliščine, v katerih je škoda nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, se ugotovi v temeljni organizaciji.

Če delavec ne povrne škode, sproži temeljna organizacija pred sodiščem združenega dela odškodninski postopek.

164. člen

Če delavec utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom, ima pravico zahtevati od temeljne organizacije odškodnino po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti.

Če temeljna organizacija ne povrne škode v predpisanem roku, ima delavec pravico zahtevati odškodnino pri sodišču združenega dela.

165. člen

Temeljna organizacija, ki komu drugemu povrne škodo, katero je pri delu ali v zvezi z delom povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca, da ji povrne izplačani znesek ustrezno 161. členu tega zakona.

Zahtevek temeljne organizacije iz prvega odstavka tega člena zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila izplačana odškodnina.

166. člen

Določbe tega zakona o odgovornosti delavcev za neizpolnjevanje delovnih obveznosti in o odgovornosti za škodo v temeljni organizaciji se uporabljajo tudi za delavce v delovni skupnosti.

5. oddelek Prenehanje delovnega razmerja

167. člen

Delavcu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji:

1.

če pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje;

2.

če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji;

3.

če noče delati na delovnem mestu, ki mu je ponujeno in ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in drugim, z delom pridobljenim delovnim zmožnostim, oziroma če se v primerih iz 169. člena tega zakona noče dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela;

4.

če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del oziroma nalog, za katere je sklenil delovno razmerje;

5.

če je sklenil delovno razmerje v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom;

6.

če na poskusnem delu ne doseže ustreznih rezultatov dela;

7.

če ni prihajal na delo zaporedoma sedem delovnih dni, o razlogih pa ni obvestil svoje organizacije združenega dela.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, če po preteku pripravniške dobe ne napravi strokovnega izpita.

Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu, s katerim se ureja delovno razmerje, v skladu z zakonom, koliko časa sme in mora delavec ostati na delu v primerih iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena, z omejitvijo, da ne sme na delu ostati več kot šest mesecev.

168. člen

Če se ugotovi, da delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla temeljna organizacija zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev do dela, sprejme delavski svet sklep, da delavcem, ki so s svojim neodgovornim odnosom povzročili tak položaj temeljne organizacije, preneha delovno razmerje v skladu s samoupravnim splošnim aktom.

Pogoji in postopek za ugotavljanje odgovornosti delavcev iz prvega odstavka tega člena se določijo v samoupravnem splošnem aktu.

169. člen

Delavcu ne more prenehati delovno razmerje, če zaradi združitve temeljnih organizacij ali tehnoloških in drugih izboljšav, s katerimi se prispeva k večji produktivnosti dela in večjemu uspehu temeljne organizacije, njegovo delo v tej organizaciji ni več potrebno.

Delavci morajo pri planiranju tehnoloških in drugih izboljšav v temeljni organizaciji predvideti tudi potrebe po delavcih v skladu s temi izboljšavami; ugotoviti, ali strokovna izobrazba delavca ustreza novim tehnološkim in drugim izboljšavam in ali je možnost, da se v zvezi s temi zboljšavami strokovno usposobijo; zagotoviti iz čistega dohodka temeljne organizacije sredstva za organiziranje novih del oziroma novih nalog za te delavce v isti ali v drugih organizacijah združenega dela oziroma za njihovo strokovno usposabljanje, kakor tudi določiti v skladu s 131. členom tega zakona razporejanje delavcev, katerih delo ni več potrebno temeljni organizaciji.

K uresničevanju ciljev iz drugega odstavka tega člena prispevajo svoja sredstva tudi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje v skladu z zakonom.

170. člen

Delavec, kateremu v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom določa samoupravni sporazum, preneha delovno razmerje v eni temeljni organizaciji zaradi prehoda v drugo temeljno organizacijo, sklene delovno razmerje z delavci v tej drugi temeljni organizaciji z dnem, ko da pismeno izjavo, da so mu znani samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje, drugi samoupravni splošni akti, ki urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti, ter statut, in da jih sprejema.

Z dne, ko da pismeno izjavo iz prvega odstavka tega člena, preneha delavcu delovno razmerje z delavci v temeljni organizaciji, v kateri je dotlej delal.

171. člen

Delavcu, za katerega se ugotovi, da ni zmožen opravljati del oziroma nalog, ki so mu zaupane, ali za katerega se ugotovi, da trajanje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, preneha delovno razmerje, če noče opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njegovi delovno zmožnosti.

O prenehanju delovnega razmerja iz prvega odstavka tega člena odloči delavski svet na podlagi ugotovitve komisije, ki jo imenuje izmed delavcev, ki morajo imeti najmanj isto stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, katerega sposobnost se ugotavlja.

172. člen

Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu:

1.

če noče dati pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji - z dnem, ko ni hotel dati pismene izjave oziroma z iztekom zadnjega dne za takšno izjavo;

2.

če se na način, ki ga predpisuje zakon, ugotovi, da je za delo popolnoma nezmožen - z dnem, ko mu je vročena pravnomočna odločba o ugotovljeni popolni nezmožnosti za delo v temeljni organizaciji;

3.

do dopolni 40 let zavarovalne dobe (delavec) oziroma 35 let zavarovalne dobe (delavka) ali ko dopolni 65 let starosti (delavec) oziroma 60 let starosti (delavka) in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Delavka lahko ostane na podlagi zahteve v delovnem razmerju, dokler ne dopolni 40 let zavarovalne dobe ali ne dopolni 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Ne glede na 3. točko prvega odstavka tega člena lahko preneha delavcu delovno razmerje tudi, preden izpolni pogoje za osebno pokojnino, oziroma lahko ostane delavec v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi pogojev za osebno pokojnino v primerih in pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon;

4.

če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog - z dnem, ko je temeljni organizaciji vročena pravnomočna odločba;

5.

če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsoten več kot šest mesecev - z dne, ko začne prestajati kazen;

6.

če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki naj traja več kot šest mesecev, in mora biti zato odsoten z dela - z dnem, ko se začne izvajati tak ukrep.

Pripravniku, ki sklene delovno razmerje za določen čas samo zato, da bi opravil pripravniško dobo, preneha delovno razmerje po samem zakonu z iztekom časa, ki je določen za pripravniško dobo.

173. člen

Delavec v temeljni organizaciji mora biti oziroma je lahko začasno odstranjen z dela v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon.

174. člen

Pod pogoji in na način, ki jih določata samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje, in zakon, lahko preneha delavcu delovno razmerje, če se je začel postopek za prenehanje njegove temeljne organizacije za prenehanje delovne organizacije, v katere sestavi je njegova temeljna organizacija, in ni možnosti, da bi v skladu s tem zakonom nadaljeval delo v drugi temeljni organizaciji.

175. člen

Sklep, da mu je prenehalo delovno razmerje v temeljni organizaciji in razlogi za tak sklep morajo biti delavcu vročeni v pismeni obliki s poukom o pravici do ugovora.

176. člen

Kadar preneha delo organizacije združenega dela, ima delavec, ki mu preneha delovno razmerje, pravico do denarnega nadomestila in drugih oblik varstva v skladu z zakonom.

V. poglavje VARSTVO PRAVIC DELAVCEV

177. člen

Delavec v združenem delu ima v skladu z zakonom pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri samoupravnih organih, pri sodiščih združenega dela in pri drugih sodiščih, kakor tudi pri drugih pristojnih organih.

178. člen

Zahtevo za varstvo pravic mora vložiti delavec pri organu, ki ga določa status temeljne organizacije, v 15 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, oziroma od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica.

Zahteva iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe, s katero se določa osebni dohodek in začasno razporeja delavec, zadrži pa izvršitev odločbe o drugih neodtujljivih pravicah delavca in v drugih primerih, ki jih določa zakon.

179. člen

Pristojni organ v temeljni organizaciji mora odločiti o zahtevi delavca v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena.

Če je o zahtevi dosežen pismeni sporazum, ima ta sporazum moč izvršilnega naslova.

Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva, in se izjaviti o dejstvih, ki so pomembna za odločanje.

180. člen

Preden odloči o delavčevi zahtevi, je pristojni organ v temeljni organizaciji dolžan zahtevati mnenje sindikata.

Sindikat lahko na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo zastopa delavca pri uveljavljanju njegove pravice.

Če delavec ne začne postopka za varstvo svoje pravice ali odkloni, da bi ga sindikat zastopal, gre pa za kršitev samoupravne pravice nasploh, lahko začne postopek za njeno varstvo sindikat.

Sindikat lahko sodeluje v postopku pred pristojnim organom v temeljni organizaciji.

181. člen

Če ni zadovoljen z odločitvijo ali če pristojni organ v temeljni organizaciji ne odloči v 15 dneh od vložitve zahteve, ima delavec v nadaljnjih 15 dneh pravico zahtevati varstvo pravice pri sodišču združenega dela.

Varstva pravice pri sodišču ne more zahtevati delavec, ki se ni najprej obrnil zanj na pristojni organ v temeljni organizaciji.

182. člen

Pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku za varstvo pravic delavcev, mora poslovodni organ ali pooblaščeni delavec v temeljni organizaciji izvršiti v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena, če ni v njej določen drugačen rok.

Če poslovodni organ ali pooblaščeni delavec v temeljni organizaciji ne izvrši sodne odločbe v roku iz prvega odstavka tega člena, zagreši s tem hujšo kršitev delovne obveznosti.

183. člen

Glede varstva pravic udeležencev, ki so se prijavili na oglas oziroma razpis, se uporabljajo v primeru, če je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev, ali kandidat, ki se ni prijavil v objavljenem roku, ali če je bil kako drugače prekršen postopek za izbiro prijavljenih kandidatov, določbe tega zakona, ki se nanašajo na varstvo pravic delavcev.

VI. poglavje UPRAVLJANJE DRUŽBENIH SREDSTEV

1. oddelek Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in drugih delovnih ljudi glede uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi

184. člen

Produkcijska sredstva in druga delovna sredstva so po tem zakonu stvari, materialne pravice in denarna sredstva, ki jih delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih uporabljajo pri delu in ki jih kot proizvod združenega dela in v združenem delu ustvarjeni dohodek proizvedejo oziroma pridobijo s tem delom in poslovanjem (v nadaljnjem besedilu: sredstva za delo in poslovanje).

185. člen

Osnovna sredstva so po tem zakonu stvari, ki jih sestavljajo sredstva za delo in poslovanje, katerih uporabna doba je daljša od enega leta in katerih vrednost se deloma prenaša na proizvode združenega dela in nadomešča iz ustvarjenih prihodkov v obliki amortizacije.

Za osnovna sredstva se štejejo stvari iz prvega odstavka tega člena, ki so v gradnji ali so že zgrajene, pa niso še usposobljene za svoj namen, kakor tudi materialne pravice, ki so pogoj za delo in poslovanje, če se njihova vrednost nadomešča iz ustvarjenih prihodkov v obliki amortizacije.

Druga sredstva za delo in poslovanje so obratna sredstva.

186. člen

Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb so po tem zakonu sredstva, ki jih delavci izločajo iz dohodka temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti, v kateri delajo, in iz svojih osebnih dohodkov oziroma ki jih drugi delovni ljudje izločajo iz svojega dohodka ali drugih svojih prihodkov in jih združujejo, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese.

Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb so po tem zakonu sredstva, ki se zagotavljajo za financiranje dela organov družbenopolitičnih skupnosti ter za zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih sredstvih.

187. člen

Pri uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi imajo delavci v združenem delu glede uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določata zakon in samoupravni splošni akt v skladu z zakonom.

188. člen

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da pri uporabi, upravljanju družbenih sredstev in razpolaganju z njimi ustvarjajo materialne in druge pogoje za trajno pospeševanje in razvoj inovacijskega, racionalizatorskega in drugega ustvarjalnega dela ter za uporabo dosežkov tega dela v proizvodnji in drugem družbenem delu.

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da pri delu z družbenimi sredstvi uporabljajo sodobne znanstvene in strokovne dosežke doma in v tujini ter da ustvarjajo materialne in druge pogoje za trajno zboljševanje znanstvenoraziskovalnega dela.

189. člen

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da uporabljajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo v skladu z njihovo naravo in namenom.

190. člen

Delavci v temeljni organizaciji lahko dajo družbena sredstva v začasno uporabo pod pogoji in na način, ki jih določa samoupravni splošni akt.

Za sredstva iz prvega odstavka tega člena ima temeljna organizacija pravico do povračila.

Osnovna in obratna sredstva izven uporabe morajo delavci v temeljni organizaciji prodati, dati v začasno uporabo oziroma zakup družbeni pravni osebi oziroma občanu v skladu z zveznim zakonom.

Sredstva, ustvarjena po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, se smejo uporabljati samo za zboljševanje in razširitev materialne osnove dela.

191. člen

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da pazijo na družbena sredstva, da jih varujejo pred uničenjem in poškodbami ter da z njimi vestno in skrbno ravnajo.

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da zavarujejo družbena sredstva pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

192. člen

Delavci v združenem delu imajo pravico, da izločijo iz uporabe osnovna sredstva, če so fizično dotrajala ali tehnično zastarala (iz uporabe izločena osnovna sredstva).

Če je bilo osnovno sredstvo poškodovano ali uničeno zaradi višje sile ali na drug v zakonu določen način, imajo delavci v združenem delu pravico odpisati njegovo vrednost za nastalo škodo na način in pod pogoji, kot to določa zakon (odpis vrednostni osnovnih sredstev).

Delavci v združenem delu usklajujejo v skladu z zakonom vrednost osnovnih sredstev, po kateri se ta vodijo v evidenci družbenih sredstev, z njihovo tržno vrednostjo (revalorizacija osnovnih sredstev).

193. člen

Sredstva za skupno porabo upravljajo delavci v združenem delu, ki so ta sredstva združili iz čistega dohodka svoje temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti, v kateri delajo, in iz svojih osebnih dohodkov, na način, ki ga določa samoupravni splošni akt.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne šteje za sredstva, ki so materialni pogoj za delo delavcev v temeljih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih oziroma ne za sredstva, ki so materialna osnova za uresničevanje funkcije samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, in nanje ni mogoče seči z izvršbo za poravnavo obveznosti, ki jih imajo te organizacije in skupnosti.

194. člen

Delavci v združenem delu so dolžni uporabljati zemljišče ali drugo naravno bogastvo pod splošnimi v zakonu predpisanimi pogoji, kot tudi pod posebnimi pogoji, pod katerimi je bilo dano v uporabo.

Delavci v združenem delu, ki uporabljajo zemljišče ali drugo naravno bogastvo, ga morajo v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu okolja, v katerem je zemljišče ali bogastvo, uporabljati tako, da se ohrani, varuje in zboljša človekovo okolje.

195. člen

Delavci in drugi delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti imajo pravico upravljati sredstva, ki so jih združili vanjo kot družbena sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, njenim statutom in zakonom.

196. člen

Delovni ljudje imajo v krajevni skupnosti, v kateri solidarno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese, pravico upravljati družbena sredstva v tej krajevni skupnosti in pri njihovem upravljanju odločati o njihovi uporabi in o razpolaganju z njimi, kot tudi o njihovem združevanju s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v temeljnih organizacijah oziroma delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti, ki jih sprejmejo pooblaščeni organi krajevne skupnosti.

197. člen

Delavci in drugi delovni ljudje imajo pravico po delegacijah in delegatih v skupščini družbenopolitične skupnosti upravljati sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v tej družbenopolitični skupnosti ter z njihovim upravljanjem ustvarjati in zagotavljati pogoje za svoje življenje in delo ter za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.

198. člen

Delovni ljudje, ki so organizirani v družbenopolitični organizaciji ali drugi v zakonu določeni družbeni organizaciji, imajo kot njeni člani pravico upravljati sredstva, ki jih je ta organizacija ustvarila s prispevki ali kako drugače, ter da upravljajoč jih kot družbena sredstva odločajo o njihovi uporabi ter o razpolaganju z njimi v skladu s statutom in z drugimi splošnimi akti, ki jih sprejmejo pooblaščeni organi te organizacije.

Stavb in drugih nepremičnin, ki jih upravljajo delovni ljudje v organizacijah iz prvega odstavka tega člena, pa niso namenjene za proizvodnjo ali drugo gospodarsko dejavnost in se ne uporabljajo za pridobivanje dohodka, ni mogoče vzeti tem organizacijam.

Izjemoma se smejo nepremičnine iz drugega odstavka tega člena vzeti organizacijam iz prvega odstavka tega člena, če to terjajo na podlagi zakona določene potrebe planske prostorske ureditve ali drugi v zakonu določeni interesi. V tem primeru se jim morajo zagotoviti nepremičnine ali drugi pogoji, ki jim omogočajo, da neovirano uresničujejo namen, ki so mu vzete nepremičnine služile, in ki ustrezajo njihovi vrednosti.

199. člen

Občani, društva in druge civilne pravne osebe imajo glede uporabe družbenih sredstev pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določa zakon.

2. oddelek PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DRUŽBENIH PRAVNIH OSEB V PRAVNEM PROMETU DRUŽBENIH SREDSTEV

1. Razpolaganje z družbenimi sredstvi

200. člen

Družbena sredstva so v pravnem prometu.

Družbena sredstva so, če je to v zakonu določeno, v omejenem pravnem prometu ali so izven pravnega prometa.

201. člen

Družbene pravne osebe imajo pravico, da v pravnem prometu družbenih sredstev sklepajo samoupravne sporazume in pogodbe ter opravljajo druge pravne posle in dejanja v okviru svoje pravne sposobnosti (v nadaljnjem besedilu: pravica razpolaganja).

Pri uveljavljanju pravice razpolaganja prenašajo družbene pravne osebe družbena sredstva na druge družbene pravne osebe, pridobivajo sredstva v družbeno lastnino od imetnikov lastninske pravice, odtujujejo družbena sredstva iz družbene lastnine, oddajajo družbena sredstva v začasno uporabo, menjajo družbena sredstva in drugače razpolagajo z družbenimi sredstvi.

202. člen

Temeljna organizacija ima pravico razpolagati z družbenimi sredstvi, ki jih pri uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi upravljajo delavci v tej temeljni organizaciji.

Pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi iz prvega odstavka tega člena uveljavlja temeljna organizacija prek delovne organizacije, v katere sestavi je, če samoupravni sporazum ne določa drugače.

V samoupravnem sporazumu o združitvi je lahko določeno, da uveljavlja pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi iz prvega odstavka tega člena tudi sestavljena organizacija ali druga organizacija združenega dela v mejah pooblastil, katera so ji dale temeljne organizacije v njeni sestavi ali ki jih določa zakon.

Pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi, ki jo ima delovna skupnost, uveljavlja delovna organizacija oziroma sestavljena organizacija združenega dela ali poslovna ali druga skupnost organizacije združenega dela, v katere sestavi je delovna skupnost, na način in v okviru pooblastil, določenih s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, če ta samoupravni sporazum ne določa, da to pravico neposredno uveljavlja delovna skupnost.

203. člen

Samoupravna interesna skupnost, krajevna skupnost, družbenopolitična organizacija, družbenopolitična skupnost oziroma druga družbena pravna oseba ima pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo delavci in drugi delovni ljudje te družbene pravne osebe, v mejah pooblastil, ki jih določa samoupravni sporazum, statut ali zakon.

204. člen

Samoupravni sporazum oziroma pogodba o neodplačanem prenosu družbenega sredstva, o odtujitvi družbenega sredstva iz družbene lastnine, o oddaji družbenega sredstva v začasno uporabo drugi družbeni pravni osebi, o oddaji družbenega sredstva v zakup in o menjavi družbenega sredstva za drugo sredstvo v družbeni lastnini ali za sredstvo, na katerem ima kdo lastninsko pravico, se sklene v pismeni obliki.

Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na družbena sredstva, ki jih daje družbena pravna oseba v pravnem prometu v okviru svojega rednega poslovanja, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Samoupravni sporazumi oziroma pogodbe, ki so sklenjeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, so nični.

205. člen

Stvari, ki so produkcijska sredstva, in drugih delovnih sredstev in sredstev skupne porabe ni mogoče neodplačno odtujiti iz družbene lastnine, razen v primerih, ki jih določa zakon.

206. člen

Kmetijskega in stavbnega zemljišča, gozda, gozdnega zemljišča ali drugega naravnega bogastva, kot tudi ne dobrine v splošni rabi ni mogoče odtujiti iz družbene lastnine, če ni za kmetijsko zemljišče, gozdove in gozdno zemljišče v zakonu določeno drugače.

Kmetijsko in stavbno zemljišče, gozd in gozdno zemljišče, ki so družbena lastnina, je mogoče prenesti na drugo družbenopravno osebo neodplačno, odplačno pa le do višine vrednosti vlaganj v to zemljišče oziroma v ta gozd.

Kmetijsko in stavbno zemljišče, gozd in gozdno zemljišče, ki ga ne upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje v posamezni družbeni pravni osebi ali na katerem ni lastninske pravice, kot tudi drugo naravno bogastvo in dobrino, ki je v splošni rabi, upravlja občina, v kateri je ta nepremičnina.

207. člen

Določbe samoupravnega sporazuma oziroma pogodbe, ki so v nasprotju z 205. in 206. členom tega zakona, so nične.

208. člen

Če temeljna organizacija, ki namerava odtujiti družbeno sredstvo iz družbene lastnine ali ga prenesti v družbena sredstva, ki jih upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje druge družbene pravne osebe, ne daje tega sredstva v pravni promet v okviru svojega rednega poslovanja, ga mora v primerih, določenih v samoupravnem sporazumu, pismeno ponuditi drugim temeljnim organizacijam v sestavi iste delovne organizacije in jim sporočiti pogoje za prenos.