Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje...

2744. Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije

Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 20/10, 37/11 – odl. US in 10/12) in devete alineje prvega odstavka 5. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 114/04, 52/06 in 31/07) Elektro-Slovenija, d. o. o., kot izvajalec gospodarske javne službe prenosnega omrežja električne energije, po pridobitvi soglasja Javne agencije za energijo št. 141-2/2012-03/203, z dne 28. 2. 2012, ter soglasja Vlade Republike Slovenije št. 36001-3/2012/5, z dne 12. 7. 2012, izdaja

S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za prenosno omrežje električne energije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

(1)

S sistemskimi obratovalnimi navodili za prenosno omrežje električne energije (v nadaljnjem besedilu: SONPO) se urejajo obratovanje in način vodenja prenosnega omrežja električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosno omrežje), z namenom zagotavljanja varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja in elektroenergetskega sistema ter zanesljive in varne oskrbe z električno energijo.

(2)

SONPO predpisuje:

-

tehnične in druge pogoje za varno obratovanje prenosnega omrežja z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo;

-

tehnične in druge pogoje za priključitev na prenosno omrežje;

-

postopke za obratovanje prenosnega omrežja v kriznih stanjih;

-

način zagotavljanja sistemskih storitev;

-

tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje omrežij različnih sistemskih operaterjev;

-

stroške tehničnih ukrepov, ki so potrebni za priključitev novih proizvajalcev električne energije na prenosno omrežje;

-

kriterije načrtovanja razvoja prenosnega omrežja.

1. člen

SONPO temelji na tehničnih zahtevah Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij ENTSO-E, katerega pravila so javno dostopna na spletni strani Elektra-Slovenije, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater).

2. člen

Sestavni del SONPO so naslednje priloge:

– Priloga 1:     Sodelovanje v primarni regulaciji;
– Priloga 2:     Minimalne zahteve za sekundarno regulacijo;
– Priloga 3:     Regulacija napetosti;
– Priloga 4:     Uporaba n-1 kriterija;
– Priloga 5:     Baza tehničnih podatkov;
– Priloga 6:     Baza obratovalnih podatkov;
– Priloga 7:     Podatki, potrebni za priključitev na
                 omrežje;
– Priloga 8:     Zahteve za sekundarno opremo;
– Priloga 9:     Splošni postopek priprave in izvedbe izklopa
                 elektroenergetske naprave;
– Priloga 10:    Splošni postopek po izpadu VN daljnovoda;
– Priloga 11:    Enopolne sheme priključkov;
– Priloga 12:    Trajanje nenapovedanih prekinitev dobave ali
                 odjema električne energije iz prenosnega
                 omrežja.

3. člen

Uporabljene okrajšave v SONPO pomenijo:

– APV            avtomatski ponovni vklop;
– ČPZ            čezmejna prenosna zmogljivost;
– DCV            distribucijski center vodenja;
– DV:            daljnovod;
– EEN            elektroenergetska naprava;
– EES            elektroenergetski sistem;
– ESS            Evropski sistem za najavo voznih redov (ang.
                 European Scheduling System);
– ENTSO-E        Združenje evropskih sistemskih operaterjev
                 prenosnih omrežij (ang. European Network
                 Transmission System Operators for
                 Electricity);
– EZ             Energetski zakon;
– GIS            s plinom SF6 izolirano stikališče (ang. Gas
                 Insulated System);
– HE             hidroelektrarna;
– KD             koordinator del – odgovorni vodja vseh
                 programskih del;
– KSM            koordinator stikalnih manipulacij;
– NE             nuklearna elektrarna;
– NN             nizkonapetostni nivo;
– OBS            odgovorni bilančne skupine;
– OCV            območni center vodenja EES Slovenije, ki je
                 v sestavi sistemskega operaterja;
– RCV            republiški center vodenja EES Slovenije, ki
                 je v sestavi sistemskega operaterja;
– RP             razdelilna postaja;
– RTP            razdelilna transformatorska postaja;
– SN             srednjenapetostni nivo;
– SONPO          sistemska obratovalna navodila za prenosno
                 omrežje električne energije;
– TE             termoelektrarna;
– VN             visokonapetostni nivo;
– VR             vozni red.

4. člen

Posamezni izrazi v SONPO imajo naslednji pomen:

-

antenski odcep (T-priključek) je del daljnovoda, ki je priključen na daljnovod med dvema RTP, ki napaja tretji RTP;

-

APV je ponovni vklop enega ali vseh treh polov odklopnika daljnovoda, ki po vnaprej določenem času sledi izklopu le-tega zaradi delovanja zaščitnih naprav;

-

delovna moč je električna moč, ki je na razpolago za pretvorbo v drugo obliko moči (mehansko, termično, kemično, optično, akustično itn.);

-

depeša je dokumentirano sporočilo poenotene oblike in vsebine, ki si ga za potrebe vodenja obratovanja EES Slovenije izmenjujejo sistemski operater in uporabniki prenosnega omrežja. Način izmenjave depeš določa sistemski operater, pri čemer izbere tako rešitev, ki je dostopna vsem partnerjem, s katerimi depeše izmenjuje;

-

EES je funkcionalna enota, ki praviloma obsega proizvodne enote, prenosno in distribucijsko omrežje ter odjemalce in je obenem regulacijsko območje;

-

elektroenergetsko omrežje obsega naprave za prenos in distribucijo električne energije;

-

močnostni transformator je naprava, ki primarno napetost transformira na sekundarno stran v določenem razmerju;

-

faktor moči cos fi je količnik med delovno in navidezno močjo;

-

frekvenca, s katero EES obratuje, je število ponovitev izmenične električne veličine v sekundi in je izraženo v Hz (Hertz);

-

interkonekcijski sistem obsega vse sinhronsko povezane prenosne sisteme;

-

interkonekcijska povezava je daljnovod (ali transformator), ki povezuje prenosne sisteme različnih sistemskih operaterjev;

-

izredni izklop je izklop elektroenergetske naprave, ki ni bil načrtovan v letnem planu vzdrževalnih del in je potreben zaradi preprečevanja nastanka ali širitve večjih motenj in škode;

-

jalova moč je imaginarna komponenta električne moči izmeničnega toka, ki je neizogibna za delovanje EES. Pretežno se jalova moč porabi za ustvarjanje magnetnega polja v elementih, kot so transformatorji in motorji;

-

za kratek stik daleč od elektrarne se šteje, če je komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka na sinhronskem ali asinhronskem stroju manjša od dvojne vrednosti njegovega nazivnega toka;

-

za kratek stik blizu elektrarne se šteje, če komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka preseže na sinhronskem ali asinhronskem stroju dvojno vrednost njegovega nazivnega toka;

-

kratkostična moč v omrežju je produkt toka pri kratkem stiku v določeni točki sistema in dogovorjene, običajno obratovalne napetosti;

-

krizno stanje je stanje, ko so nekatere omejitve omrežne spremenljivke prekoračene, rezerve moči izčrpane, tako da lahko tudi manjša motnja privede do kotne ali napetostne nestabilnosti, ki lahko povzroči delni ali popolni razpad EES. Kriterij n-1 ni izpolnjen;

-

lastna raba proizvodne enote je električna moč, potrebna za obratovanje dodatnih in pomožnih naprav proizvodne enote, npr. naprave za dobavo tehnološke vode, dovod goriva in zraka ipd., ter pokrivanje izgub močnostnih transformatorjev;

-

merilno mesto je mesto v prenosnem omrežju, na katerem so vgrajene merilne naprave za potrebe obratovanja, vodenja in obračuna električne energije;

-

mrtva cona je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva. Za razliko od mrtvega pasu je mrtva cona posledica nepravilnosti pri načrtovanju regulatorja;

-

mrtvi pas je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva; mrtvi pas je namenoma nastavljen na regulatorjih;

-

n-1 sigurnostni kriterij je osnovni kriterij, ki ga je potrebno izpolnjevati pri načrtovanju izgradnje, izgradnji in obratovanju EES. Izpolnjen kriterij n-1 zagotavlja, da ob izpadu katerega koli posameznega elementa v EES ne pride do preobremenitev ali sigurnostnih težav;

-

načrtovanje obratovanja EES je načrtovanje delovanja elementov sistema ob upoštevanju omejitev. Obsega planiranje proizvodnje in dobave električne energije ter analize sistema z namenom zagotavljanja ustreznega napajanja odjemalcev z upoštevanjem predvidljivih okoliščin v danem obdobju;

-

napetostna nestabilnost nastopi ob znižanju napetosti pod mejo, ko stabilno obratovanje EES ni več možno. Napetost postane nestabilna in lahko pade na vrednost nič, ko pride do »napetostnega zloma«;

-

napetostni instrumentni transformator je transformator, ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je napetost v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je sorazmerna in v fazi z napetostjo na primarni strani;

-

naprave uporabnikov so vse instalirane elektroenergetske naprave uporabnikov sistema;

-

navidezna moč je zmnožek napetosti in toka oziroma geometrijska vsota delovne in jalove moči ter je bistvenega pomena pri dimenzioniranju naprav;

-

nazivna moč proizvodne enote je tista največja trajna delovna moč, ki jo določi proizvajalec agregata. Če je ni mogoče ugotoviti iz dokumentacije agregata, jo je potrebno za normalno obratovanje enote določiti;

-

nenačrtovana izmenjava je razlika med načrtovano (vozni red) in dejansko izmenjavo električne energije med regulacijskimi območji;

-

neposredni odjemalec je odjemalec, priključen na prenosno omrežje;

-

netiranje je način pridobitve dodatnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti s kompenzacijo čezmejnih izmenjav električne energije v nasprotnih smereh;

-

normalno obratovalno stanje je stanje, v katerem so omrežne spremenljivke – kot so frekvenca, napetosti in obremenitve EEN – znotraj dovoljenih meja in so vsi odjemalci napajani po veljavnem voznem redu z izpolnjenim n-1 kriterijem;

-

obračunski koordinacijski center je administrativna enota z obračunsko funkcijo, ki obsega naslednje korake:

a)

registracijo in ovrednotenje urnikov izmenjav med regulacijskimi bloki med fazo načrtovanja;

b)

registracijo vrednosti števcev energije na interkonekcijskih povezavah med regulacijskimi bloki za izračun začasnih vrednosti izmenjav energije;

c)

sprotni nadzor izmenjav na mejah regulacijskih blokov;

č)

izračun začasnih in končnih nenačrtovanih izmenjav med regulacijskimi bloki;

d)

izračun urnika kompenzacij za regulacijske bloke;

–

obremenitev je skupna moč odjema, ki lahko predstavlja vsoto trenutnih moči iz omrežij v okviru enega regulacijskega območja;

–

odgovorni bilančne skupine je udeleženec trga, ki ima sklenjeno bilančno pogodbo;

–

odklopnik je stikalna naprava s funkcijo vklopa in izklopa električnih tokokrogov v normalnem obratovanju in v primeru motenj;

–

okvara nastane kot posledica motnje in označuje prehodno stanje določene EEN (npr. daljnovoda, generatorja ...) do uspešno opravljenega popravila;

–

opazovano območje običajno obsega območje, ki ga nadzira sistemski operater;

–

planski izklop elektroenergetske naprave je izklop, ki je predviden v letnem planu vzdrževalnih del;

–

prehodna (tranzientna) stabilnost – če EES po veliki motnji in prehodnem pojavu preide v stabilno stanje, je prehodno stabilen glede narave, mesta in trajanja okvare;

–

kot prekinitev dobave se šteje prekinitev dobave enemu ali več odjemalcem zaradi izpada, ki traja več kot 1 sekundo;

–

prenosno omrežje je 400 kV, 220 kV in 110 kV omrežje, ki v sinhronskem obratovanju služi za prenos električne energije od proizvodnih enot do distribucijskega omrežja in neposrednih odjemalcev ter za izmenjave s prenosnimi omrežji sosednjih EES;

–

prezasedenost pomeni stanje, ko povezava med nacionalnimi prenosnimi omrežji zaradi premajhne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in/ali zadevnih nacionalnih prenosnih omrežij ne more sprejeti vsega fizičnega pretoka, nastalega zaradi mednarodnega trgovanja na zahtevo udeležencev na trgu;

–

priključek je sklop naprav, s katerimi je uporabnik priključen na prenosno omrežje; uporabniki omrežja imajo lahko eno ali več priključnih mest v prenosnem omrežju;

–

primarna regulacija frekvence je regulacija delovne moči proizvodne enote za vzdrževanje ravnotežja med proizvedeno in oddano močjo v sekundnem obdobju, ki se odraža v uravnavanju frekvence;

–

proizvajalec je pravna ali fizična oseba, ki oddaja električno energijo v omrežje;

–

proizvodna enota je naprava ali sklop naprav za proizvodnjo električne energije, kot so generator, elektrarna za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije, veriga hidroelektrarn, skupina gorilnih celic ali skupina sončnih celic;

–

radialni priključek je del omrežja, sestavljen iz radialnih vodov, ki se napajajo iz enega vira;

–

regulacijski blok obsega eno ali več regulacijskih območij, katerih sekundarna regulacija moči in frekvence se izvaja koordinirano z ostalimi regulacijskimi območji, ki sodelujejo v bloku. Regulacijski blok ni odgovoren za primarno regulacijo, saj je ta v domeni posameznega regulacijskega območja;

–

regulacija napetosti in jalove moči ima za nalogo sprotno prilagajanje proizvodnje jalovih moči in s tem napetosti znotraj omejitev glede na spremembe obremenitev v sistemu;

–

regulacijsko območje je območje, v katerem sistemski operater odgovarja za primarno in sekundarno regulacijo ter terciarno rezervo. Regulacijsko območje je fizično določeno z lokacijo interkonekcijskih meritev za potrebe sekundarne regulacije znotraj interkonekcije;

–

rezerva sekundarne regulacije frekvence je rezerva moči od delovne točke agregata navzgor do maksimalne in navzdol do minimalne vrednosti regulacijskega obsega;

–

sekundarna regulacija moči in frekvence je avtomatsko prilagajanje moči agregatov, ki ohranja želeno izmenjavo moči s sosednjimi regulacijskimi območji ter zmanjšuje preostalo odstopanje frekvence po delovanju primarnih regulatorjev;

–

sekundarna regulacijska moč je v trenutni delovni točki agregata že aktivirani del sekundarnega regulacijskega obsega;

–

sekundarni regulacijski obseg je območje razpoložljive moči izbranih agregatov, ki jo sekundarni regulator avtomatsko izrablja v obeh smereh, tj. navzgor in navzdol od njihove trenutne delovne točke;

–

sigurnost obratovanja sistema predstavlja odpornost na motnje, pri čemer zmore sistem opravi svojo nalogo v izbranem času;

–

sistemska zaščita obsega zaščitne naprave prenosnega omrežja in zaščitne naprave uporabnika, če te vplivajo na delovanje prenosnega sistema;

–

stabilnost je izraz, ki se uporablja kot skupni naziv za stacionarno in tranzientno stabilnost. Stabilnost je sposobnost EES obdržati sinhrono obratovanje generatorjev;

–

stacionarna stabilnost EES ali generatorja pomeni, da se EES ali generator po dovolj majhni motnji povrne v stacionarno stanje. Če pri tem ne sodelujejo regulacijske naprave, lahko štejemo, da je naravno stacionarno stabilen. V nasprotnem primeru je umetno stacionarno stabilen. Nestabilnost se pokaže v enem nestabilnem nihaju, v obliki nihanj ali z neperiodičnim prehodom v razpad;

–

stanje pripravljenosti je nesigurno stanje, ko so nekatere omrežne spremenljivke blizu svojih omejitev, vendar ima EES na razpolago dovolj rezerve delovne in jalove moči za regulacijo ter ukrepe, kriterij n-1 je izpolnjen;

–

stanje razpadanja je stanje, ko v sistemu izpadajo vodi zaradi preobremenitev, proizvodne enote pa zaradi izpadov vodov, prenizke frekvence ali napetosti, pri čemer še lahko obratujejo posamezni deli EES (otoki);

–

stanje vzpostavljanja je stanje, ki povezuje elemente EES s ciljem hitre obnove sigurnega obratovanja in napajanja odjemalcev, ko so nekateri ali vsi odjemalci izgubili napajanje;

–

stično mesto je točka povezave med prenosnim omrežjem in napravami uporabnika;

–

tehnični minimum proizvodnje je vrednost, pod katero zaradi lastnosti naprav ali postrojev ne sme pasti moč proizvodne enote v trajnem obratovanju. Če se tehnični minimum nanaša na krajši časovni interval namesto na trajno obratovanje, mora biti to posebej označeno;

–

terciarna regulacija je sprememba delovne točke agregata s posegom operaterja z namenom nadomeščanja izpadle proizvodne enote in sprostitve sekundarne rezerve moči;

–

tokovni instrumentni transformator je transformator, ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je tok v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je sorazmeren in v fazi s tokom na primarni strani;

–

trajna moč proizvodne enote je maksimalna proizvedena moč v normalnem obratovanju brez omejitev, ki ne zmanjšuje sigurnosti obratovanja. Trajna moč se s časom lahko spreminja;

–

uporabnik prenosnega omrežja je pravna ali fizična oseba, ki iz prenosnega omrežja neposredno odjema ali vanj oddaja električno energijo;

–

velika motnja – razpad (motnja večjih razsežnosti) pomeni izgubo napetosti:

a)

v celotnem prenosnem omrežju sistemskega operaterja ali

b)

v več omrežjih sosednjih sistemskih operaterjev ali

c)

v delih omrežja enega ali več sosednjih prenosnih ali distribucijskih sistemov;

–

vodenje obratovanja EES je usmerjanje obratovanja in nadzorovanja stanja elementov in funkcij sistema ter krmiljenje elementov zaradi ohranjanja sigurnega obratovanja na določenem območju in povezav s sosednjimi sistemi;

–

vozni redi izmenjav električne energije so načrtovane izmenjave električne energije med regulacijskimi območji in določajo območje, ki dobavlja energijo, območje, ki energijo prejema, čas trajanja izmenjave ter njeno predvideno moč;

–

zanesljivost je sposobnost EES, da opravlja svojo nalogo v izbranem času;

–

zmožnost otočnega obratovanja je zmožnost agregata oziroma elektrarne, da obratuje v delu omrežja, ki je električno ločeno od drugih delov;

–

zmožnost zagona agregata brez zunanjega napajanja je zmožnost ponovnega zagona in sinhronizacije agregata brez napajanja iz EES.

II. TEHNIČNI POGOJI ZA PRIKLJUČITEV UPORABNIKOV NA PRENOSNO OMREŽJE

5. člen

(1)

Uporabnik, ki se s svojimi EEN želi priključiti na prenosno omrežje, mora izpolnjevati tehnične zahteve s področja:

1.

primarne opreme;

2.

sekundarne opreme:

a)

zaščitni sistemi;

b)

števčne meritve ter meritve kakovosti električne energije;

c)

merilne naprave in naprave daljinskega vodenja;

č)

telekomunikacijske naprave.

(2)

Za priključitev proizvodnih enot sistemski operater v SONPO določi tudi dodatne zahteve.

(3)

Sistemski operater lahko v soglasju za priključitev uporabnika na prenosno omrežje na podlagi pravilnikov ali strokovnih analiz določi posebne zahteve za priključitev.

6. člen

Postopek pridobivanja soglasja za priključitev na prenosno omrežje je določen v Uredbi o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije.

7. člen

Sistemski operater pred izdajo soglasja za priključitev na prenosno omrežje preveri vpliv načrtovanih EEN na izpolnjevanje kriterija n-1 v prenosnem omrežju in povratni vpliv načrtovanih EEN na kakovost napetosti v prenosnem omrežju.

8. člen

Uporabnik, ki se želi priključiti na prenosno omrežje, mora pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi posredovati tehnične in obratovalne podatke, navedene v Prilogi 5 SONPO, po priključitvi na prenosno omrežje pa podatke, ki so navedeni v Prilogi 6 SONPO.

9. člen

(1)

Tehnični pogoji za priključitev na prenosno omrežje po SONPO veljajo tako za novo načrtovane kot tudi za obstoječe objekte, priključene na prenosno omrežje, na katerih želi uporabnik izvesti rekonstrukcijo, investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist. V teh primerih mora uporabnik zaprositi za soglasje za priključitev skladno z določili EZ.

(2)

Za obstoječe objekte, opremo in naprave, navedene v prejšnjem odstavku, v času rednega obratovanja in vzdrževanja ostajajo v veljavi pogoji, ki so bili predpisani v že izdanih soglasjih za priključitev, razen v tistih primerih, ko sistemski operater ugotovi, da so spremembe potrebne zaradi učinkovitega odločanja o sredstvih in premoženju, potrebnem za upravljanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja.

10. člen

Uporabnik prenosnega omrežja je dolžan projektirati in izgraditi EEN v skladu s tehničnimi pravilniki in standardi, upoštevajoč zahteve iz izdanih soglasij sistemskega operaterja.

11. člen

Sistemski operater in uporabnik prenosnega omrežja po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo skleneta pogodbo o priključitvi.

12. člen

(1)

Sistemski operater in uporabnik izdelata ter obojestransko potrdita obratovalna navodila za priključeni objekt, ki med drugim vsebujejo:

-

imenovanje odgovornih oseb obeh strank;

-

dolžnosti obratovalnega osebja obeh strank;

-

razmejitev vodenja EEN med sistemskim operaterjem in uporabnikom;

-

način obratovanja EEN v normalnem in izrednem obratovalnem stanju;

-

določitev dostopa sistemskega operaterja do EEN, ki jih vodi, nadzira in vzdržuje.

(2)

Obratovalna navodila morajo biti pred priključitvijo objekta na prenosno omrežje obojestransko potrjena.

13. člen

Uporabnik mora za vsako tehnično spremembo na zgrajenih in priključenih EEN, ki ni v skladu s pogodbo o priključitvi, vložiti novo vlogo za izdajo soglasja za priključitev.

1. Osnovne zahteve za primarno opremo

14. člen

(1)

Uporabnik mora pri načrtovanju primarne opreme in izgradnji upoštevati naslednje tehnične zahteve sistemskega operaterja:

-

tok tripolnega kratkega stika;

-

tok enopolnega kratkega stika (dimenzioniranje ozemljitev v RTP);

-

zahtevani nazivni tok in napetost;

-

zahtevano stopnjo izolacije.

(2)

Vsi transformatorji morajo imeti možnost ozemljevanja zvezdišč. Način izvedbe ozemljevanja določi sistemski operater.

15. člen

(1)

Priključek uporabnika prenosnega omrežja je lahko izveden radialno v prenosno stikališče ali vzankano v prenosne daljnovode v skladu s Prilogo 12 SONPO. Priključitve na prenosno omrežje z antenskimi odcepi niso dovoljene.

(2)

VN stikališča prenosnega značaja, ki so napajana s tremi ali več daljnovodi, morajo biti izvedena z dvema sistemoma zbiralk z vgrajenim zveznim poljem.

(3)

VN oprema mora biti dimenzionirana tako, da kratkostična in termična zmogljivost EEN omogoča dovolj rezerve za bodoče razvojne razširitve objekta in omrežja (v skladu z razvojnimi načrti prenosnega omrežja, ki jih izdeluje sistemski operater).

(4)

Izhodni daljnovodni ločilniki morajo biti na strani daljnovoda opremljeni z ozemljilnimi noži za ozemljitev daljnovoda.

(5)

Vsa daljnovodna polja morajo biti opremljena z indikacijo prisotnosti napetosti na strani daljnovoda (za izhodnim ločilnikom) z napetostnimi instrumentnimi transformatorji v vseh fazah.

(6)

Vsa daljnovodna polja morajo imeti tipski razpored primarnih elementov. Vsi tokovni transformatorji morajo biti usmerjeni s primarno sponko »P1« v smeri VN zbiralnic, varnostna ozemljitev vseh sekundarnih navitij pa mora biti izvedena na sekundarnih sponkah »s2«.

(7)

Za napetostne in tokovne instrumentne transformatorje sistemski operater predpiše tehnične karakteristike, ki jih preveri v sklopu tovarniških preizkusov. O času in kraju tovarniškega preizkusa mora investitor obvestiti sistemskega operaterja vsaj 14 dni prej. Stroške udeležbe predstavnika sistemskega operaterja na tovarniškem preizkusu nosi sistemski operater. V primeru izvedbe VN stikališča v GIS tehnologiji je v soglasju s sistemskim operaterjem možno nazivne moči sekundarnih jeder tokovnih merilnih transformatorjev zaradi konstrukcijskih omejitev prilagoditi dejanski obtežbi sekundarnih tokokrogov.

(8)

Stikalna oprema mora imeti po dve izklopni tuljavici (A in B), v DV poljih pa mora omogočati še izvajanje enopolnih avtomatskih ponovnih vklopov.

(9)

Koordinacija izolacije daljnovoda, ki se priključuje na prenosno omrežje, mora biti usklajena s prenosnim omrežjem.

(10)

Sistemski operater in uporabnik se v posebnem sporazumu dogovorita glede tehnične izvedbe, terminskega plana in vlaganj zaradi povečanih stroškov, ki nastanejo zaradi zahtev sistemskega operaterja na delih omrežja, kjer lastništvo in razmejitev nista urejeni.

2. Osnovne zahteve za sekundarno opremo

16. člen

Uporabnik pri načrtovanju in izgradnji sekundarnih sistemov priključka upošteva tehnične zahteve sistemskega operaterja glede:

-

napetostnih instrumentnih transformatorjev;

-

tokovnih instrumentnih transformatorjev;

-

relejne zaščite;

-

lokalnega in daljinskega vodenja;

-

števčnih in obratovalnih meritev;

-

informacijskih in nadzornih sistemov;

-

telekomunikacij;

-

meritev kakovosti električne energije.

17. člen

(1)

Sistemski operater zagotavlja tehnološko ustreznost in optimalno vključevanje novih sekundarnih naprav v obstoječe sisteme tako, da mu investitor omogoči sodelovanje v naslednjih fazah:

-

priprava idejnih rešitev in projektnih izhodišč;

-

priprava tehničnih zahtev za nabavo ključnih delov sekundarne opreme;

-

revizija in potrjevanje projekta za izvedbo sekundarnih sistemov;

-

izvedba tovarniškega prevzema sekundarne opreme in instrumentnih transformatorjev.

(2)

Pred priključitvijo novih ali obnovljenih postrojev na prenosno omrežje mora investitor omogočiti strokovnim službam sistemskega operaterja:

-

nastavitev sistemov relejne zaščite in

-

izvedbo funkcionalnih preizkusov vseh sekundarnih naprav, vključno s povezavami v center vodenja in vse nadzorne sisteme.

(3)

Po priklopu na omrežje mora investitor sistemskemu operaterju omogočiti izvedbo zagonskih meritev in preizkusov.

(4)

Sistemski operater lahko predpiše ureditev zaščitnih naprav tudi na ostalih delih omrežja, če uporabnik s svojim priklopom vpliva na obratovanje prenosnega omrežja.

2.1. Zaščitni sistemi

18. člen

(1)

Za zanesljivo obratovanje EEN in zmanjšanje povratnih vplivov obratovanja EEN, ki jih ima uporabnik omrežja priključene na prenosno omrežje, mora uporabnik vgraditi ustrezne zaščitne naprave. Te naprave morajo ustrezati:

-

ustroju in obratovalnim pogojem prenosnega omrežja;

-

pogojem na stičnem mestu s prenosnim omrežjem.

(2)

EEN uporabnika prenosnega omrežja ne smejo v nobenem primeru ogrožati obratovanja prenosnega omrežja.

19. člen

Sistemi za zaščito EEN uporabnika prenosnega omrežja morajo biti usklajeni z zaščito prenosnega omrežja. Načrtujejo se v skladu z zahtevami Priloge 8 SONPO in v skladu z zahtevami, ki jih sistemski operater predpiše v pogojih soglasja za priključitev na prenosno omrežje.

2.2. Števčne meritve ter meritve kakovosti električne energije

20. člen

(1)

Za meritve pretokov električne energije sistemski operater v soglasju za priklop na prenosno omrežje določi glavna, nadomestna in kontrolna merilna mesta. Praviloma so glavna merilna mesta na VN strani transformatorjev za odjem oziroma proizvodnjo električne energije, nadomestna merilna mesta pa na SN strani teh transformatorjev oziroma na sponkah generatorjev.

(2)

Kontrolna mesta služijo za indikacijo ter identifikacijo napak na merilnih napravah glavnih oziroma nadomestnih merilnih mestih. Uporabnik mora omogočiti sistemskemu operaterju vgradnjo tipske omare števčnih meritev, ki je podrobneje opisana v Prilogi 8 SONPO.

(3)

Za sistem stalnega nadzora kakovosti električne energije mora uporabnik omogočiti sistemskemu operaterju vgradnjo tipske naprave za nadzor kakovosti napetosti na VN zbiralkah oziroma v VN transformatorskih poljih.

2.3. Sistem lokalnega in daljinskega vodenja

21. člen

(1)

Za lokalno in daljinsko vodenje VN stikališča mora uporabnik vgraditi namenske naprave, razvite za uporabo v prenosnem omrežju in skladne z zahtevami iz Priloge 8 SONPO. V sistem daljinskega vodenja morajo biti vključena vsa VN polja.

(2)

Uporabnik mora iz omenjenih polj sistemskemu operaterju zagotoviti procesne meritve (3xU, 3xI, P in Q), dvopolne položajne signalizacije primarne stikalne opreme za vsa daljnovodna oziroma kablovodna polja, za zvezno, merilno in ozemljilno polje pa tudi vse alarmne signalizacije ter signalizacije delovanja relejne zaščite. Naprava daljinskega vodenja mora sistemskemu operaterju omogočiti daljinsko krmiljenje VN stikalne opreme v daljnovodnih oziroma kablovodnih poljih ter zveznem, merilnem in ozemljilnem polju. Podrobnejše zahteve za opremo in vgradnjo določi sistemski operater v soglasju za priključitev na prenosno omrežje.

(3)

Investitor mora sistemskemu operaterju omogočiti vgradnjo sekundarne opreme za merjenje fazorjev, kadar je to potrebno zaradi nadzora nad dinamičnimi pojavi v omrežju in izvajanja nadzora delovanja primarne regulacije proizvodnih agregatov. Podrobne zahteve glede mesta vgradnje in načina priključevanja predpiše sistemski operater v soglasju za priključitev.

2.4. Telekomunikacijske naprave

22. člen

Uporabnik mora omogočiti sistemskemu operaterju vgradnjo kompatibilnega telekomunikacijskega vozlišča, ki omogoča komunikacijsko povezovanje sekundarnih naprav v center daljinskega vodenja in nadzorne centre sistemskega operaterja. Število in vrsto potrebnih povezav predpiše sistemski operater v pogojih soglasja za priključitev na prenosno omrežje električne energije.

3. Dodatne zahteve za priključitev proizvodnih enot

23. člen

(1)

Proizvajalec, ki je priključen na prenosno omrežje, mora poleg zahtev, določenih v 20. členu, 21. členu in 22. členu SONPO, izpolnjevati tudi dodatne zahteve za potrebe izvajanja sistemskih storitev v skladu z določili SONPO.

(2)

Proizvajalec mora za proizvodno enoto, priključeno na distribucijsko omrežje, ki je v Sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijsko omrežje električne energije opredeljena kot proizvodnja enota tipa A oziroma tipa B, zagotoviti daljinski prenos obratovalnih podatkov v center vodenja sistemskega operaterja. Takšna proizvodna enota mora biti opremljena z napravo za avtomatsko sinhronizacijo na omrežje in mora na zahtevo sistemskega operaterja sodelovati v regulaciji napetosti.

24. člen

(1)

Vetrna elektrarna je izvzeta iz osnovnih zahtev po sodelovanju v primarni in sekundarni regulaciji frekvence in zahtev obratovanja na lastni rabi.

(2)

Če sistemska frekvenca naraste čez mejo 50,25 Hz, se mora izhodna moč vetrne elektrarne avtomatsko sorazmerno zmanjševati vse do vrednosti nič, ko frekvenca doseže vrednost 51,5 Hz.

(3)

Vetrna elektrarna mora imeti izvedeno možnost ročnega daljinskega reduciranja izhodne moči iz centra vodenja sistemskega operaterja.

3.1. Naprave za sinhronizacijo

25. člen

Proizvodna enota mora biti opremljena z napravo za avtomatsko sinhronizacijo na omrežje in ostalo opremo tako, da sta omogočena:

-

zagon proizvodne enote v normalnem obratovanju in

-

sinhronizacija po izpadu iz prenosnega omrežja, ko proizvodna enota otočno obratuje (tudi na lastni rabi).

3.2. Zaščita proizvodnih enot in prenosnega omrežja

26. člen

(1)

Zaščitni sistemi proizvodno enoto odklopijo od prenosnega omrežja, ko nastopijo nesprejemljivi pogoji za obratovanje. Delovanje zaščitnih sistemov proizvodne enote mora biti usklajeno z delovanjem zaščitnih sistemov prenosnega omrežja.

(2)

Pri tem se upoštevajo:

-

kratkostične razmere v prenosnem omrežju;

-

neravnotežja moči;

-

preobremenitve statorja in rotorja;

-

podvzbujanja;

-

nihanja v prenosnem omrežju;

-

odstopanja frekvence;

-

odstopanja napetosti;

-

asinhrono obratovanje;

-

motorsko obratovanje;

-

torzijske preobremenitve generatorske osi;

-

napačno delovanje zaščite in stikal;

-

dodatne zaščite.

3.3. Vključevanje v sistem vodenja

27. člen

Iz proizvodne enote do sistemskega operaterja in obratno mora biti poleg podatkov, navedenih v 21. členu, zagotovljena tudi izmenjava naslednjih informacij:

1.

iz proizvodne enote v sistem vodenja sistemskega operaterja:

a)

vklopna stanja odklopnikov, ločilnikov in ozemljilnih ločilnikov za potrebe obratovanja in sistemskih analiz v generatorskih poljih;

b)

vklopna stanja odcepov na transformatorju z regulacijo pod obremenitvijo;

c)

potrebni podatki za sodelovanje v sekundarni regulaciji frekvence in moči (velja za proizvodne enote v sekundarni regulaciji);

d)

potrebne podatke za sodelovanje v regulaciji jalove moči in napetosti, po vzpostavitvi ustreznega sistema s strani sistemskega operaterja;

e)

meritve delovne in jalove moči lastne rabe proizvodne enote;

2.

iz sistema vodenja sistemskega operaterja v proizvodno enoto:

a)

referenčne in želene vrednosti za sekundarno regulacijo frekvence in delovne moči (velja za proizvodne enote v sekundarni regulaciji);

b)

referenčne in trenutne vrednosti za regulacijo napetosti in jalove moči, po vzpostavitvi ustreznega sistema s strani sistemskega operaterja.

3.4. Regulacija frekvence

28. člen

Proizvodna enota mora imeti vgrajen turbinski regulator, ki omogoča sodelovanje v primarni regulaciji frekvence v skladu z določili, navedenimi v Prilogi 1 SONPO.

29. člen

Proizvodna enota, priključena na prenosno omrežje, mora tehnično omogočati sodelovanje v sekundarni regulaciji ob upoštevanju pravil, ki jih določi sistemski operater v skladu s Prilogo 2 SONPO.

30. člen

Proizvodna enota, priključena na prenosno omrežje, lahko sodeluje v terciarni regulaciji, za kar mora biti ustrezno tehnično usposobljena.

3.5. Dobava jalove moči

31. člen

(1)

Sistemski operater določi osnovni pas regulacijskega obsega proizvodnje jalovih moči na pragu elektrarne in po potrebi tudi dodatne zahteve. Proizvodna enota mora biti sposobna spremeniti proizvodnjo jalove moči od spodnje do zgornje meje v nekaj minutah.

(2)

Dodatne zahteve sistemskega operaterja po dobavi jalove moči proizvodne enote v prenosno omrežje so prikazane v naslednjem grafičnem prikazu:

&fbco;binary entityId="f5c74947-35f6-4099-bc00-8527fb65dfb5" type="jpg"&fbcc;

3.6. Odklop proizvodne enote od prenosnega omrežja

32. člen

Proizvodna enota mora biti načrtovana in grajena tako, da omogoča obratovanje v frekvenčnem območju med 47,5 Hz in 51,5 Hz. V primeru večjega odstopanja frekvence mora ostati proizvodna enota priključena na omrežje v naslednjih časovnih periodah:

-

za frekvenco med 47,5–48,5 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 30 minut;

-

za frekvenco med 48,5–49,0 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 1 uro;

-

za frekvenco med 49,0–51,0 Hz mora proizvodna enota trajno obratovati;

-

za frekvenco med 51,0–51,5 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 30 minut.

33. člen

V primeru, ko napetost na VN strani energetskega transformatorja pade pod 80 % nazivne vrednosti (400/220/110 kV), se mora proizvodna enota avtomatsko izklopiti iz omrežja in preiti na blokovno lastno rabo ali v prazni tek. Izjeme so možne s soglasjem sistemskega operaterja.

34. člen

Sistemski operater določi ostale pogoje, pri katerih je potrebno proizvodno enoto izklopiti iz prenosnega omrežja.

3.7. Obratovanje proizvodnih enot ob motnjah v sistemu

35. člen

(1)

Proizvajalec je dolžan sistemskemu operaterju posredovati karakteristike bloka generator-transformator zaradi stabilnosti in skupnega vpliva regulacije turbine in generatorja.

(2)

Zaščita vodov mora dovolj hitro izločiti kratke stike blizu elektrarne, ki bi lahko vodili do nestabilnosti in odklopa proizvodne enote od prenosnega omrežja. V takih primerih se lastna raba ne sme avtomatsko preklopiti na rezervno napajanje. Proizvodna enota se ne sme odklopiti od prenosnega omrežja, če napetost na visokonapetostni strani transformatorja generatorja presega mejno krivuljo, kot je prikazana v naslednjem grafičnem prikazu:

&fbco;binary entityId="5e36dbb5-ed99-40b7-9204-9c8394552de9" type="gif"&fbcc;