Nalaganje dokumenta...
Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 61-3351/2010, stran 9212 DATUM OBJAVE: 26.7.2010
RS 61-3351/2010
3351. Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o rudarstvu (ZRud-1)
Razglašam Zakon o rudarstvu (ZRud-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 13. julija 2010.
003-02-7/2010-16
Ljubljana, dne 21. julija 2010
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RUDARSTVU (ZRud-1)
I. del – SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1)
Ta zakon določa pogoje za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ne glede na to ali so v zemlji, na njeni površini ali v vodah, pogoje za opustitev njihovega izkoriščanja ter pogoje za zagotavljanje varstva in zdravja pri izvajanju del, ki so v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter ureja inšpekcijski nadzor.
(2)
Določbe tega zakona ne veljajo za:
1.
raziskovanje in izkoriščanje mivke, peska in gramoza iz vodnih in priobalnih zemljišč in
2.
odpravo posledic naravnih in drugih nesreč na območjih, kjer so na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, rudniki zaprti.
(3)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L št. 164 z dne 30. 6. 1994, str. 3).
2. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
Rudarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem mineralnih surovin in obsega iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine ter opustitev izkoriščanja mineralne surovine.
1.1.
Iskanje mineralnih surovin je geološko pregledovanje (prospekcija) terena, detajlno in zvezno geološko točkovno vzorčenje kamnin ter geološko, geokemijsko, geofizično, pedološko in geomehansko raziskovanje zemeljskih struktur, ki se opravlja z namenom najti ležišča mineralnih surovin.
1.2.
Raziskovanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je ugotoviti obstoj, položaj in obliko ležišč mineralnih surovin, njihovo kakovost in količino ter pogoje za njihovo izkoriščanje.
1.3.
Izkoriščanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin.
1.3.1.
Pridobivanje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine z odkopavanjem njenega ležišča ali vrtanjem vanj, da se ležišče mineralne surovine pripravi za izkopavanje oziroma črpanje, da se mineralno surovino izkoplje oziroma da se njeno črpanje izvede in da se mineralno surovino pripelje na obogatitev oziroma vključi v predelavo.
1.3.2.
Obogatitev mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pridobljeno mineralno surovino predela v uporabno obliko in kakovost, kar se doseže z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih postopkih ter s postopki obdelave.
1.3.3.
Skladiščenje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela za hranjenje mineralnih surovin v trdnem, razsutem, tekočem ali plinastem stanju tako na površini kot pod zemljo na način, da le-te čim manj izgube na obliki in kakovosti.
1.4.
Opustitev izkoriščanja mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, ki jih je potrebno izvesti z namenom sanacije okolja, degradiranega zaradi pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter vzpostavitve prejšnjega stanja ali drugačne sanacije, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, da se po zapustitvi rudnika vzpostavi za opravljanje drugih dejavnosti primerna raba prostora.
2.
Mineralne surovine, razen geotermičnih energetskih virov, so neobnovljivi naravni viri, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljivi.
2.1.
Mineralne surovine so vse organske in neorganske naravne surovine, ki se nahajajo v trdnem, tekočem ali plinastem stanju v naravnih ležiščih, raztopinah, nanosih ali jaloviščih.
2.2.
Geotermični energetski vir je toplotna energija, ki se nahaja v geoloških plasteh pod površjem tal in se obnavlja s toplotnim tokom iz Zemljine notranjosti.
2.3.
Klasifikacija in kategorizacija mineralnih surovin je postopek, s katerim se razvrsti mineralne surovine po njihovih lastnostih, uporabnosti in izdatnosti ter loči na zaloge in vire.
2.3.1.
Zaloge mineralnih surovin so mineralne surovine v ležiščih, ki jih je z znanimi odkopnimi metodami možno izkoriščati.
2.3.2.
Viri mineralnih surovin so mineralne surovine v ležiščih, ki niso dovolj raziskani ali dovolj izdatni, da bi jih bilo možno z znanimi odkopnimi metodami izkoristiti.
2.3.3.
Raščeno stanje mineralne surovine pomeni še nedotaknjeno mineralno surovino v prvotnem stanju v ležišču.
2.4.
Geološka struktura je posebna oblika zgradbe poroznih ali razpokanih kamnin, ki je omejena z nepropustnimi plastmi.
2.5.
Varnostni steber je varovalno območje, v katerem ni dovoljeno pridobivanje mineralnih surovin in je namenjen varovanju podzemnih in površinskih objektov ali dobrinam splošnega pomena.
3.
Rudarska pravica je pravica do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene in se glede na način in namen njenega izvajanja razvršča na rudarsko pravico za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje.
3.1.
Rudarska pravica za raziskovanje je pravica, ki se jo pridobi z dovoljenjem za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru.
3.1.1.
Dovoljenje za raziskovanje je odločba, s katero se dovoli raziskovanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem raziskovalnem prostoru.
3.1.2.
Raziskovalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, določene z dovoljenjem za raziskovanje, ki v globino ni omejen.
3.2.
Rudarska pravica za izkoriščanje je pravica, ki se jo pridobi na podlagi izdanega rudarskega koncesijskega akta s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.
3.2.1.
Rudarski koncesijski akt je predpis, ki predstavlja odločitev Republike Slovenije, da bo proti plačilu in pod določenimi pogoji podelila koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem pridobivalnem prostoru.
3.2.2.
Pridobivalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine in globine pod njo, določene z rudarskim koncesijskim aktom.
3.2.3.
Rudnik (rudarski obrat) je z zemljiščem omejeno področje na površini ali pod njo, kjer se izkorišča mineralne surovine.
3.2.3.1.
Rudniški prostor je prostor na površini in pod zemljo, sestavljen iz zemljišča, namenjenega izkoriščanju mineralnih surovin in pristopnega zemljišča.
3.2.3.2.
Pristopno zemljišče je zemljišče, preko katerega je možen pristop do pridobivalnega prostora in na kateremu nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izkoriščanje mineralnih surovin.
3.2.4.
Površinski kop je rudnik s površinskim izkoriščanjem mineralne surovine.
3.2.5.
Vrtina, namenjena izkoriščanju ogljikovodikov in geotermičnih energetskih virov, je točkovni površinski kop s podzemnim izkoriščanjem mineralne surovine.
4.
Rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin ter opustitvi izkoriščanja in se glede na način in namen izvajanja razvrščajo na raziskovalna rudarska dela, rudarjenje in sanacijska rudarska dela.
4.1.
Raziskovalna rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju mineralnih surovin, zaradi katerih se ne spreminja raba prostora in se razvrščajo na raziskovalne izkope, raziskovalne jaške in raziskovalne vrtine.
4.2.
Rudarjenje so dela, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin, zaradi katerih se spremeni raba prostora in se razvrščajo na temeljna rudarska dela in druga rudarska dela.
4.2.1.
Temeljna rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se neposredno izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in se razvrščajo na površinska in podzemna rudarska dela.
4.2.1.1.
Odkopna metoda je skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju mineralnih surovin z odkopi, izkopi, nadkopi, razkopi in podobno v smernih ali prečnih hodnikih oziroma z globinskim vrtanjem v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega manjšega sestavnega dela.
4.2.1.2.
Odkopno polje ali revir je zaključeno območje odkopavanja z lastnim vstopom in izstopom komunikacijskih poti ali zraka ter specifičnimi konstrukcijsko določenimi elementi.
4.2.1.3.
Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z geokolektorjem oziroma geosondo pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema s pomočjo v zanko povezanega cevnega sistema, montiranega v vrtino (vertikalni kolektor) ali vodoravno položenega v določeni globini pod površjem tal (horizontalni kolektor), kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja ustrezna tekočina, nepredušno zaprta v ta cevni sistem.
4.2.1.4.
Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z reinjektiranjem pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema preko dveh vrtin, ki se na površju stikata oziroma sta medsebojno povezani, v geološki strukturi pa sta oddaljeni najmanj 25 m, kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja naravna podzemna voda, ki se jo v eni vrtini črpa iz določene geološke strukture oziroma vodonosnika do odvzemnega mesta toplote, po odvzemu toplote iz nje pa se ta voda preko druge vrtine vrača nazaj v izvorno geološko strukturo oziroma vodonosnik.
4.2.2.
Druga rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se izvaja rudniške gradnje, brez katerih izkoriščanje mineralnih surovin ne bi bilo mogoče in se razvrščajo na rudarske objekte, rudarske postroje in rudarsko infrastrukturo.
4.2.2.1.
Rudarski objekt je objekt, namenjen izkoriščanju mineralne surovine, na površini in pod zemljo, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in napravami.
4.2.2.2.
Rudarski postroj je skupek naprav ali instalacij, katerih vzajemna funkcija služi izkoriščanju mineralne surovine in so povezane v funkcionalno celoto.
4.2.2.3.
Rudarska infrastruktura so objekti, naprave in instalacije, ki omogočajo obratovanje rudnika in dostavo mineralnih surovin na trg, kot so komunalni priključki, dovozne ceste, cevovodi in druge transportne naprave in podobno.
4.3.
Sanacijska rudarska dela so dela, namenjena opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin s sanacijo degradiranega okolja, povzročenega z rudarskimi deli in vzpostavitvi pogojev za novo rabo prostora.
4.4.
Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico.
4.5.
Začasna ustavitev izvajanja rudarskih del je ustavitev, ki traja več kot trideset dni in ne več kot eno leto.
4.6.
Nezakonita rudarska dela so raziskovanje mineralnih surovin brez dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin brez koncesije za izkoriščanje.
4.6.1.
Nelegalni kop pomeni, da se na določenem območju izvaja ali je bilo izvedeno nezakonito rudarsko delo.
4.7.
Sanacija nelegalnega kopa je izvedba rudarskih del z namenom, da se zaradi nezakonitih rudarskih del na prizadetem območju v največji možni meri vzpostavi prejšnje stanje oziroma da to območje znova dobi s prostorskim aktom zahtevane oziroma zaželene lastnosti.
5.
Rudarska tehnična dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se zagotavlja izvajanje rudarskih del v skladu s tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in se razvršča na rudarske projekte in drugo rudarsko dokumentacijo.
5.1.
Rudarski projekti se razvrščajo na rudarske projekte za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarske projekte za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarske projekte za izvedbo in rudarske projekte izvedene sanacije.
5.1.1.
Rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje je projekt, s katerim se znotraj raziskovalnega prostora predvidi ena ali več lokacij za raziskovanje mineralnih surovin, način raziskovanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija po končanem raziskovanju.
5.1.2.
Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje je projekt, s katerim se znotraj pridobivalnega prostora predvidi način izkoriščanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija ob pridobivanju mineralnih surovin in po končanem izkoriščanju.
5.1.3.
Rudarski projekt za izvedbo je projekt, s katerim se v skladu z rudarskim projektom za pridobitev dovoljenja za raziskovanje oziroma rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje določijo podrobnejši pogoji za izvajanje posameznih zahtevnih rudarskih del in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
5.1.4
Rudarski projekt izvedene sanacije je projekt, s katerim se dokaže, da je po končanem izkoriščanju izvedena sanacija tako, da po zaprtju rudnika ne bo ogrožena varnost, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje in da bo mogoče zemljišče, na katerem oziroma pod katerim se je izkoriščalo mineralne surovine, uporabljati za drug namen oziroma opravljanje druge dejavnosti.
5.2.
Druga rudarska dokumentacija je dokumentacija, na podlagi katere se omogoča izdelovanje rudarskih projektov in zagotavlja čimbolj varno in zanesljivo izvajanje rudarskih del in se razvršča na načrt rudniškega prostora, geološko dokumentacijo v rudarstvu, dokumentacijo o kategorizaciji glede na nevarne pojave, načrte rudarskih merjenj, program izkoriščanja mineralnih surovin, dokumentacijo o zalogah ali virih mineralnih surovin in dokumentacijo o vplivih na okolje.
5.2.1.
Načrt rudniškega prostora je prikaz odkopnih polj oziroma revirjev, izdelan na katastrski karti v ustreznem merilu, z označenimi mejami in parcelnimi številkami, ki ob začetku odkopavanja ne sme biti starejša kot šest mesecev in mora biti letno dopolnjena.
5.2.2.
Geološka dokumentacija v rudarstvu je prikaz geoloških, geomehanskih in drugih struktur na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.3.
Dokumentacija o kategorizaciji glede na nevarne pojave je glede na predhodno evidentirane obstoječe nevarnosti na določenem pridobivalnem prostoru kategorizirana stopnja nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti.
5.2.4.
Načrti rudarskih merjenj so na podlagi meritev izdelane karte, iz katerih je razvidno stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj, kakor tudi položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini.
5.2.5.
Program izkoriščanja mineralnih surovin je letni načrt predvidenega izkoriščanja mineralnih surovin na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.6.
Dokumentacija o zalogah ali virih mineralnih surovin je prikaz raziskanih zalog oziroma virov mineralnih surovin na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.7.
Dokumentacija o vplivih na okolje je načrt za spremljanje in nadzorovanje geoloških in drugih geofizikalnih pojavov, ravni hrupa in drugih vplivov na okolje, ki nastanejo zaradi izvajanja rudarskih del na določenem pridobivalnem prostoru.
5.3.
Revizija rudarskega projekta je kontrola tistih sestavin rudarskega projekta, s katerimi se dokazuje, da se bodo rudarska dela izvajala v skladu z rudarskim dovoljenjem za raziskovanje oziroma koncesijo za izkoriščanje, tehničnimi prepisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
5.4.
Potrjeni rudarski projekt za izvedbo pomeni, da je v zvezi z rudarskim projektom za izvedbo določenih rudarskih del, ki je bil predhodno revidiran in nato dostavljen na delovišče, na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobljena izjava o strinjanju z njegovimi tehničnimi rešitvami.
5.5.
Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, je dejavnost, ki se ukvarja z identificiranjem, dokumentiranjem, vrednotenjem in interpretiranjem mineralnih surovin s hkratno zagotovitvijo čim boljšega poznavanja geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije, ohranitve zalog za razvoj Republike Slovenije pomembnih mineralnih surovin tudi za bodoče rodove prebivalcev in prebivalk ter preprečevanje škodljivih vplivov na njih, omogočanje dostopa do informacij o njih, njihovo predstavljanje javnosti in razvijanje zavesti o njihovi pomembnosti.
6.
Udeleženci v rudarstvu so nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, izvajalec rudarskih del, rudarski projektant in rudarski revident.
6.1.
Nosilec dovoljenja za raziskovanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi dovoljenje za raziskovanje mineralnih surovin.
6.2.
Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin.
6.3.
Izvajalec rudarskih del je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izvajanju rudarskih del kot gospodarsko dejavnost.
6.3.1.
Tehnični vodja rudarskih del je oseba, ki izvajalcu rudarskih del odgovarja za skladnost rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
6.3.2.
Vodja posameznih rudarskih del je oseba, ki tehničnemu vodji rudarskih del odgovarja za skladnost posameznih rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
6.4.
Rudarski projektant je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izdelovanju rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost.
6.4.1.
Odgovorni rudarski projektant je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela in sestavlja rudarski projekt, s tehničnimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev.
6.4.2.
Odgovorni vodja rudarskega projekta je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt.
6.5.
Rudarski revident je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri reviziji rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost.
6.5.1.
Odgovorni rudarski revident je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja, da je načrt, ki sestavlja rudarski projekt in ga revidira, v skladu s tehničnimi predpisi in da bo ob izvajanju rudarskih del na njegovi podlagi zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
6.5.2.
Odgovorni vodja rudarskega revidiranja je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila.
7.
Dokumenti urejanja prostora so prostorski akti, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določa namenska raba prostora in zagotavlja varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3. člen
(uporaba predpisov)
(1)
Kadar se v skladu z določbami tega zakona ob odločanju o izdaji dovoljenj za raziskovanje in rudarskih koncesijskih aktov preverja skladnost nameravanega raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin z dokumenti urejanja prostora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(2)
Kadar se v skladu z določbami tega zakona odloča o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje, se za pridobivanje in izbor nosilcev takšne rudarske pravice, za varstvo takšnih nosilcev in reševanje sporov smiselno uporabljajo določbe zakona o varstvu okolja, ki urejajo koncesijo na naravni dobrini, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(3)
V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje raziskovalnih in temeljnih rudarskih del, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja, varstva voda, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, kolikor ta zakon ne določa drugače, v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje drugih rudarskih del in sanacijskih rudarskih del se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev objektov, kolikor ta zakon ne določa drugače.
4. člen
(mineralne surovine)
(1)
Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Mineralne surovine se razvrščajo na energetske, kovinske, nekovinske in ostale mineralne surovine.
(2)
Med energetske mineralne surovine se uvrščajo:
1.
vse vrste premoga: črni, rjavi premog in lignit;
2.
geotermični energetski viri;
3.
vse vrste ogljikovodikov: surova nafta, naftni kondenzati in zemeljski plini;
4.
radioaktivne oziroma jedrske mineralne surovine.
(3)
Med kovinske mineralne surovine se uvrščajo:
1.
železova ruda;
2.
vse rude neželeznih kovinskih mineralnih surovin, iz katerih se pridobiva aluminij, baker, cink, kobalt, kositer, krom, mangan, molibden, nikelj, svinec, tantal, vanadij, živo srebro in plemenite kovine (zlato, srebro in platina) ter podobno.
(4)
Med nekovinske mineralne surovine se uvrščajo:
1.
mineralne surovine za predelovalno industrijo: bentonit, jezerska kreda, kremen, kremenov pesek, kalcit, magnezit, pucolan, kaolin, keramičarska in ognjevarna glina, lončarska glina, roženec, tuf, zeolitski tuf, sljuda, sadra ter vsi minerali, namenjeni za kemikalije in gnojila (naravni fosfat, naravne kalijeve soli, samorodno žveplo, naravni barijev sulfat, fluorit, naravni grafit, naravni asfalt in bitumen, steatit, glinenec in drugi podobni minerali);
2.
mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov in proizvodov: opekarska glina, fliš in lapor za opekarstvo, naravni kamen (apnenec in druge kamnine, namenjene za skulpture in arhitektonsko oziroma gradbeno oblikovanje kot monoliti, okrasno arhitektonski kamen in lomljenec), apnenec za industrijske namene, dolomit za industrijske namene ter apnenec in lapor za proizvodnjo cementa;
3.
mineralne surovine za gradbeništvo: tehnični kamen (apnenec, dolomit, vse magmatske in metamorfne kamenine (diabaz, keratofir, andezit, andezitni tuf, serpentinit in druge podobne kamnine) ter prod, grušč in pesek.
(5)
Med ostale mineralne surovine se uvrščajo:
1.
poldrago in drago kamenje;
2.
naravna morska sol;
3.
kamena sol;
4.
vse sekundarne surovine, ki se pojavljajo kot neizrabljeni ostanki pridobivanja in bogatenja določenih mineralnih surovin, razen geotermičnih energetskih virov;
5.
vse nenaštete mineralne surovine naravnega izvora.
5. člen
(pogoji za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin)
(1)
Iskanje mineralnih surovin je prosto. Pri iskanju mineralnih surovin se mora zagotoviti, da se zaradi iskanja ne povzroči škoda tretjim osebam, da se v primeru iskanja s pomočjo vrtine globine 30 m ali več pred začetkom iskanja preveri, da v geološki strukturi, v kateri se namerava izvesti vrtino, ni ležišč premoga ali ogljikovodikov in da vrtina ne preseže globine 300 m.
(2)
Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin v določenem raziskovalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti dovoljenje za raziskovanje.
(3)
Pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin v določenem pridobivalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti koncesijo za izkoriščanje.
(4)
Izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z geokolektorjem oziroma geosondo se lahko izvaja brez koncesije po tem zakonu, za izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z reinjektiranjem pa se dovoljenje za raziskovanje in vodna pravica za izkoriščanje lahko pridobi samo v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
6. člen
(pogoji za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje)
(1)
Dovoljenje za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobi pravna ali fizična oseba:
-
ki ima sedež v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ter v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) oziroma je državljan države pogodbenice, in
-
ki ni iz države pogodbenice, ampak iz tretje države, vendar samo, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če ima interesent, ki je iz tretje države, sedež oziroma bivališče v Republiki Sloveniji in v svoji državi lahko opravlja dejavnost pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru sedeža pravne osebe oziroma bivališča fizične osebe v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka po tem zakonu ni mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje z namenom vbrizgavanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.
(3)
Dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje tudi ne more pridobiti pravna ali fizična oseba, čeprav izpolnjuje s prvim odstavkom tega člena določene pogoje:
1.
ki nima poravnanih dospelih obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev, ki jih določa ta zakon in so v zvezi s prejšnjimi njenimi izvajanji rudarskih del, ali
2.
zoper katero je bil uveden stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali likvidacije ali
3.
če je pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, ki so v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin.
7. člen
(pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del)
(1)
Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju rudarskih del se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, če ni za izvajanje določene vrste rudarskih del s tem zakonom določeno drugače.
(2)
V primerih, ko se za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju določene vrste rudarskih del uporabljajo določbe tega zakona, raven zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri takšnih delih ne sme biti nižja od ravni, določene z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
II. del – UPRAVLJANJE Z MINERALNIMI SUROVINAMI
1. Opredelitev upravljanja
8. člen
(pristojnost in načini upravljanja z mineralnimi surovinami)
(1)
Upravljanje z mineralnimi surovinami je v pristojnosti Republike Slovenije, ki ureja, načrtuje in nadzira iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin in v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki lahko v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določajo območja, namenjena rudarstvu.
(2)
Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti Republike Slovenije se zagotavlja:
1.
s pripravo, sprejetjem in izvajanjem strategije Republike Slovenije o ravnanju z mineralnimi surovinami (v nadaljnjem besedilu: državna rudarska strategija),
2.
z vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem rudarske knjige in
3.
z izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu.
(3)
Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti se zagotavlja s pripravo in sprejemanjem prostorskih aktov, s katerimi se določajo območja, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin in prostorski izvedbeni pogoji za njihovo izkoriščanje (v nadaljnjem besedilu: prostorski akti, namenjeni rudarstvu).
2. Državna rudarska strategija
9. člen
(namen in vsebina državne rudarske strategije)
(1)
Državna rudarska strategija je temeljni dokument, s katerim se določijo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v Republiki Sloveniji, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja in pogoji za njihovo smotrno izkoriščanje.
(2)
Z državno rudarsko strategijo se lahko opredeli izkoriščanje določene vrste mineralne surovine, ki so edini vir ali v primerni kakovosti niso zelo razširjene, ali pa so potrebne za izvajanje javne koristi, določene z drugim zakonom, kot strateško pomembne za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.
(3)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se po tem zakonu šteje, da je izkoriščanje energetskih mineralnih surovin strateškega pomena za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.
10. člen
(sprejem državne rudarske strategije)
Državno rudarsko strategijo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za rudarstvo).
11. člen
(izvajanje državne rudarske strategije)
(1)
Državna rudarska strategija je strokovna podlaga pri izdelovanju in sprejemanju dokumentov urejanja prostora.
(2)
Samoupravne lokalne skupnosti morajo za svoja območja izdelati rudarsko-geološke študije in na njihovi podlagi, skladno z državno rudarsko strategijo, v svojih razvojnih dokumentih načrtovati potrebe in način oskrbe z mineralnimi surovinami in jih vključevati v prostorske akte, namenjene rudarstvu.
12. člen
(mineralne surovine v javnem interesu)
(1)
Če so določene vrste mineralnih surovin z državno rudarsko strategijo opredeljene kot strateško pomembne za Republiko Slovenijo, njihova ležišča pa so na območjih, na katerih bi bilo mogoče s pomočjo njihovega izkoriščanja pospešiti njihov gospodarski in družbeni razvoj, zmanjšati transportne stroške zaradi njihove uporabe ter stabilizirati trg takšne mineralne surovine ali proizvodov, odvisnih od nje, se po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje takšnih mineralnih surovin na območjih, koder so ležišča takšnih mineralnih surovin, v javnem interesu.
(2)
Območja iz prejšnjega odstavka z uredbo določi vlada na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.
(3)
Minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe iz prejšnjega odstavka, če na podlagi obrazloženega in utemeljenega predloga ene ali več samoupravnih lokalnih skupnosti ali na podlagi poprej opravljene analize ugotovi, da bo mogoče s pomočjo izkoriščanja določene vrste mineralne surovine na določenem območju zagotoviti pospešen gospodarski in družbeni razvoj.
(4)
Zaradi zmanjševanja energetske odvisnosti Republike Slovenije od uvoza energentov se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje energetskih mineralnih surovin na celotnem ozemlju Republike Slovenije v javnem interesu.
3. Rudarska knjiga
13. člen
(rudarska knjiga)
(1)
Rudarska knjiga je sestavljena iz:
1.
rudarskega katastra in
2.
rudarskega registra.
(2)
Rudarski kataster in rudarski register se vodita kot javna knjiga. Vsakdo ima pravico pregledovati podatke iz rudarskega katastra in rudarskega registra. Vsakdo ima pravico zahtevati in pridobiti izpiske iz rudarskega katastra in rudarskega registra proti plačilu stroškov, ki ne smejo presegati materialnih stroškov posredovanih informacij.
(3)
Podatki iz rudarskega katastra in rudarskega registra se morajo redno pregledovati, dopolnjevati in posodabljati.
14. člen
(rudarski kataster)
(1)
Rudarski kataster je sestavljen iz zbirke listin, ki vsebuje popis in kartografski prikaz:
1.
območij raziskovalnih prostorov, posebej za tiste, na katerih se izvaja raziskovanje mineralnih surovin in posebej za tiste, na katerih se je končalo z raziskovanjem mineralnih surovin;
2.
območij pridobivalnih prostorov, posebej za tiste, na katerih se izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in posebej za tiste, na katerih se je končalo z izkoriščanjem mineralnih surovin.
(2)
Vpisi in izbrisi v rudarskem katastru se izvajajo po uradni dolžnosti:
-
za območja iz 1. točke prejšnjega odstavka na podlagi podatkov o izdanih dovoljenjih za raziskovanje in njihovem prenehanju;
-
za območja iz 2. točke prejšnjega odstavka na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje ter o izdanih odločbah o prenehanju pravic in obveznosti prejšnjih nosilcev rudarske pravice za izkoriščanje.
15. člen
(rudarski register)
(1)
Rudarski register je sestavljen iz zbirke listin, ki vsebuje podatke o imenih in sedežih oziroma naslovih pravnih in fizičnih oseb s pridobljeno rudarsko pravico za raziskovanje in pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje.
(2)
Vpisi in izbrisi v rudarskem registru se izvajajo po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnih odločb in drugih aktov, ki se v skladu s tem zakonom izdajajo za pridobitev, odvzem, ugasnitev in prenehanje rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje.
16. člen
(podrobnejša ureditev vodenja rudarske knjige)
Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje predpiše obliko, vsebino in način vodenja rudarskega katastra in rudarskega registra, način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo rudarski kataster in rudarski register, način in roke posredovanja podatkov pristojnim organom Evropske unije.
4. Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu
17. člen
(rudarska javna služba)
(1)
Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, se izvaja kot javna služba državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: rudarska javna služba).
(2)
Rudarsko javno službo izvaja Geološki zavod Slovenije.
(3)
Z namenom sprotnega posodabljanja geoloških in drugih z geologijo povezanih evidenc pošilja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, Geološkemu zavodu Slovenije najmanj dvakrat letno elaborate o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov, ki jih morajo po končanem raziskovanju izdelati nosilci dovoljenja za raziskovanje oziroma jih morajo med izkoriščanjem izdelati nosilci rudarskih pravic za izkoriščanje in druge podatke, ki jih pridobi v postopkih izdaje dovoljenj za raziskovanje in podeljevanja rudarskih pravic za izkoriščanje.
18. člen
(naloge rudarske javne službe)
(1)
Geološki zavod Slovenije opravlja naslednje naloge:
1.
izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo;
2.
vodi in vzdržuje rudarsko knjigo;
3.
prevzema vzorce, ki se jih pridobi ob raziskovanju mineralnih surovin in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena ob izkoriščanju mineralnih surovin.
(2)
Naloge iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena opravlja Geološki zavod Slovenije kot javno službo, naloge iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa po javnem pooblastilu.
(3)
Naročnikom se izdajajo izpisi, prerisi, kopije in drugi podatki, s katerimi razpolaga Geološki zavod Slovenije in jih pridobiva ob izvajanju nalog iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: geološki podatki, namenjeni rudarstvu).
(4)
Za pridobljene geološke podatke, namenjene rudarstvu, plača naročnik materialne stroške njihovega posredovanja.
(5)
Podrobnejša vsebina geoloških podatkov, namenjenih rudarstvu in višino materialnih stroškov njihovega posredovanja se določi s predpisom iz 16. člena tega zakona.
19. člen
(nadzor nad izvajanjem rudarske javne službe)
(1)
Nadzor nad izvajanjem rudarske javne službe izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(2)
Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da Geološki zavod Slovenije ne opravlja nalog rudarske javne službe v skladu s tem zakonom, mu naloži odpravo pomanjkljivosti ali nepravilnosti in določi rok za izvedbo teh dejanj.
5. Udeleženci v rudarstvu
20. člen
(nosilec dovoljenja za raziskovanje)
Dovoljenje za raziskovanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona.
21. člen
(nosilec rudarske pravice za izkoriščanje)
Rudarsko pravico za izkoriščanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona.
22. člen
(izvajalec rudarskih del)
(1)
Dejavnost izvajanja rudarskih del sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri organu, pristojnem za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači izvajalec rudarskih del) in ki ima v času, ko izvaja rudarska dela s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko izvajalec rudarskih del s sedežem oziroma z bivališčem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji izvajalec rudarskih del) opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače izvajalce rudarskih del in pod naslednjimi pogoji:
-
tuji izvajalec rudarskih del s sedežem oziroma z bivališčem v državah pogodbenicah lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža oziroma bivališča;
-
tuji izvajalec rudarskih del s sedežem v tretji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji izvajalec rudarskih del sedež v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(3)
Kot izvajalec rudarskih del lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje ali nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, če izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
(4)
Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izvajanja rudarskih del ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.
23. člen
(rudarski projektant)
(1)
Dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije sme opravljati domača pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in tehničnega svetovanja s področja rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri pristojnem organu za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači rudarski projektant) in ki ima v času, ko izdeluje rudarske projekte, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko rudarski projektant s sedežem oziroma z bivališčem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji rudarski projektant) opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače rudarske projektante in pod naslednjimi pogoji:
-
tuji rudarski projektant s sedežem oziroma z bivališčem v državah pogodbenicah, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža oziroma bivališča;
-
tuji rudarski projektant s sedežem v tretji državi, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji projektant sedež v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(3)
Geološko dokumentacijo v rudarstvu lahko izdeluje pravna ali fizična oseba, ki poleg pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena izpolnjuje tudi pogoj, da ima v sodni register vpisano oziroma pri organu, pristojnem za javnopravne evidence priglašeno dejavnost geodetskega, geološkega, geofizikalnega, geokemičnega in drugega opazovanja, meritev in kartiranja (v nadaljnjem besedilu: geološki projektant).
(4)
Kot rudarski in geološki projektant lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del, če izpolnjuje s tem členom predpisane pogoje za rudarskega oziroma geološkega projektanta.
(5)
Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.
24. člen
(rudarski revident)
(1)
Revizijo rudarskih projektov sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta in ki ima v času, ko revidira rudarski projekt, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko opravlja revizijo rudarskih projektov s svojimi zaposlenimi tudi visokošolski oziroma drug javni zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja rudarstva ali geotehnologije, če zaposleni pri njem izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.
(3)
Rudarski revident ne sme opraviti revizije rudarskih projektov, pri katerih izdelavi je sodeloval kot rudarski projektant.
(4)
Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti revidiranja rudarskih projektov ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.
III. del – RAZISKOVANJE MINERALNIH SUROVIN
1. Dovoljenje za raziskovanje
25. člen
(postopek izdaje rudarskih dovoljenj za raziskovanje)
(1)
Dovoljenje za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru se lahko izda samo na podlagi poprej izvedenega javnega razpisa.
(2)
Odločitev o izvedbi javnega razpisa sprejme minister, pristojen za rudarstvo, na podlagi ocene, da obstoji potreba po ugotovitvi obstoja določene vrste mineralne surovine na določenem območju in ugotovitvi njenega gospodarsko utemeljenega izkoriščanja, lahko pa tudi na podlagi pobude za raziskovanje in izkoriščanje določene vrste mineralne surovine, ki jo poda ena ali več zainteresiranih pravnih ali fizičnih oseb, vendar samo, če se pobuda nanaša na mineralne surovine, za katere je v skladu z 12. členom tega zakona izkazan javni interes.
(3)
Javni razpis za izdajo dovoljenja za raziskovanje se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za raziskovanje ogljikovodikov pa se objavi tudi v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 90 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis.
(4)
Javni razpis mora vsebovati:
1.
način, čas in kraj oddaje prijav,
2.
opis pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za raziskovanje, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj,
3.
opis raziskovalnega prostora, z navedbo geokod,
4.
opis mineralnih surovin, ki naj bi se raziskovale,
5.
začetek in čas trajanja rudarske pravice za raziskovanje,
6.
način zavarovanja, da bo izbrani kandidat po končanem raziskovanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica raziskovanja in izvedel sanacijo raziskovalnega prostora,
7.
opis postopka za izbiro nosilca dovoljenja za raziskovanje,
8.
način obveščanja kandidatov o poteku postopka,
9.
rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri nosilca dovoljenja za raziskovanje in
10.
odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.
(5)
V prijavi na javni razpis mora prijavitelj, če je pravna oseba, navesti ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja) ter priložiti:
-
rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem raziskovanju,
-
dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za raziskovanje in
-
dokazilo o finančni sposobnosti, da bo po končanem raziskovanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica raziskovanja in izvedel sanacijo raziskovalnega prostora.
(6)
Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in ali je njihovim prijavam priložena dokumentacija oziroma dokazila iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prijavitelji). Če ugotovi, da določeni prijavitelj ne izpolnjuje teh pogojev, njegovo prijavo zavrže.
(7)
Šteje se, da javni razpis uspe, če odda prijavo najmanj en upravičeni prijavitelj. V tem primeru se takšnemu prijavitelju izda dovoljenja za raziskovanje po uradni dolžnosti.
(8)
V primeru, ko oddata prijavo dva ali več upravičenih prijaviteljev, se postopek izbora nosilca rudarske pravice za raziskovanje izvede kot dražba, na kateri kandidati s svojimi ponudbami o višini plačila nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin konkurirajo za nosilca dovoljenja za raziskovanje.
(9)
Dražba iz prejšnjega odstavka se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vroči osebno vsem upravičenim prijaviteljem. V vabilu na dražbo je treba kandidate posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili in izostanka opravičili, štelo, da se strinjajo s kandidatom, ki bo na dražbi izbran za nosilca dovoljenja za raziskovanje. Kandidat lahko v primeru opravičenega izostanka svojo izjavo poda tudi pisno, vendar samo do konca dražbe. Če kandidat do konca dražbe ne poda pisne izjave, se šteje, da se z izbranim kandidatom strinja. Kandidat, ki v pisni izjavi ali na dražbi nasprotuje kandidatu, ki naj bi bil izbran za nosilca dovoljenja za raziskovanje, mora za svoje trditve predložiti dokaze.
(10)
Po končani dražbi odloči o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki se izbranemu kandidatu in drugim strankam vroči osebno in zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
(11)
Po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izbranemu kandidatu dovoljenje za raziskovanje po uradni dolžnosti.
26. člen
(dovoljenje za raziskovanje)
(1)
Izrek dovoljenja za raziskovanje vsebuje:
1.
ime pravne oziroma fizične osebe, ki je postala nosilec dovoljenja za raziskovanje,
2.
vrsto mineralnih surovin, ki se bodo raziskovale,
3.
geografski naziv oziroma ime raziskovalnega prostora,
4.
opis meje in površine raziskovalnega prostora,
5.
količino in vrsto raziskovalnih del, ki se morajo izvesti v prvem letu raziskovanja,
6.
količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoplje oziroma izčrpa iz ležišča za namen geoloških in tehnoloških raziskav in ugotavljanja pogojev za morebitno kasnejše izkoriščanje,
7.
pogoje in omejitve, ki se jih mora upoštevati pri raziskovanju mineralnih surovin ter način izvajanja raziskovalnih rudarskih del (raziskovalni izkop, raziskovalni jašek ali raziskovalna vrtina),
8.
čas oziroma navedbo datuma, ko se mora začeti z raziskovanjem mineralne surovine,
9.
naslove in druge podatke organov oziroma služb, katerim se mora prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del,
10.
obveznost sanacije posameznih lokacij raziskovalnega prostora, na katerih se bodo izvajala raziskovalna dela, v primeru, da se na njih z raziskovanjem ne bi ugotovile ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin in se zato po prenehanju raziskovanja te zaloge oziroma viri mineralnih surovin ne bi izkoriščale,
11.
način izdelave in vsebina elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru in rok, v katerem se mora izdelati ta elaborat in predati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo oziroma v primeru, da se z raziskovanjem ne bi ugotovile ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin, rok, v katerem se mora izdelati in predati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, zaključno poročilo o opravljenih raziskovalnih delih in
12.
čas veljavnosti dovoljenja za raziskovanje mineralnih surovin.
(2)
Dovoljenje za raziskovanje se sme izdati tudi za raziskovalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, če se nameravano raziskovanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin.
(3)
Dovoljenje za raziskovanje se pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor.
(4)
Če se nosilec dovoljenja za raziskovanje izbere v skladu z devetim odstavkom prejšnjega člena, se z izrekom dovoljenja za raziskovanje določi tudi višina nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, kot jo je izbrani kandidat ponudil na dražbi. V tem primeru postane z dnem pravnomočnosti dovoljenja za raziskovanje njegov nosilec zavezanec za plačevanje nadomestila za raziskovanje, ki se ga v času raziskovanja, določenega z dovoljenjem za raziskovanje, plačuje v letnih zneskih.
(5)
Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za raziskovanje, so v višini 50% prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor, v višini 50% pa prihodek Republike Slovenije. V primeru, da se raziskovalni prostor nahaja na območju več samoupravnih lokalnih skupnosti, se plačilo razdeli glede na površino raziskovalnega prostora, ki leži na območju posamezne samoupravne lokalne skupnosti.
27. člen
(čas veljavnosti dovoljenj za raziskovanje)
(1)
Dovoljenja za raziskovanje se lahko izda za največ pet letno obdobje.
(2)
Časa veljavnosti dovoljenj za raziskovanje ni mogoče podaljšati, razen v primeru višje sile, ko se lahko čas veljavnosti rudarskega dovoljenja za raziskovanje podaljša za čas trajanja višje sile.
2. Pogoji za izvajanje raziskovanja
28. člen
(obveznosti pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin)
(1)
Z raziskovanjem mineralnih surovin se lahko začne na podlagi pravnomočnega dovoljenja za raziskovanje.
(2)
Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin mora nosilec dovoljenja za raziskovanje poskrbeti za revidirani rudarski projekt za izvedbo in sicer posebej za vsako lokacijo, na kateri namerava izvajati raziskovanje in v primeru, ko ni lastnik zemljišča, na katerem namerava izvesti raziskovanje mineralnih surovin, pridobiti pisno soglasje lastnika zemljišča.
(3)
Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora začetek raziskovalnih rudarskih del, ki jih namerava izvesti na določenih lokacijah znotraj odobrenega raziskovalnega prostora, prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najmanj petnajst dni pred začetkom raziskovalnih rudarskih del in sicer za vsak raziskovalni izkop, raziskovalni jašek oziroma raziskovalno vrtino posebej.
(4)
Pri raziskovanju ogljikovodikov mora nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku iz prejšnjega odstavka prijaviti poleg začetka raziskovalnih rudarskih del tudi njihovo dokončanje.
(5)
V roku iz tretjega odstavka tega člena mora nosilec dovoljenja za raziskovanje prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del tudi vsem organom oziroma službam, za katere je to tako določeno z dovoljenjem za raziskovanje oziroma tistim, ki so dali soglasje k rudarskemu projektu za raziskovanje in Geološkemu zavodu Slovenije.
(6)
Če nosilec dovoljenja za raziskovanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del skleniti s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del, pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del.
29. člen
(odgovornost in obveznost poročanja)
(1)
Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del imenovati osebo, odgovorno za pravilno izvajanje rudarskega dovoljenja za raziskovanje.
(2)
Oseba iz prejšnjega odstavka je lahko oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje površinskih rudarskih del.
(3)
Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, posredovati na vsakih šest mesecev poročila o opravljenih raziskovanjih in rezultate raziskovanja mineralnih surovin. S temi poročili mora ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in vse osebe, ki imajo dostop do njih, ravnati na način, ki zagotavlja poslovno skrivnost, ves čas trajanja rudarske pravice za raziskovanje.
(4)
Nosilec dovoljenja za raziskovanje oziroma izvajalec, ki mu nosilec dovoljenja za raziskovanje poveri raziskovanje, mora dopustiti, da pooblaščena oseba Geološkega zavoda Slovenije odvzema vzorce iz raziskovalnih izkopov, raziskovalnih jaškov oziroma raziskovalnih vrtin. Geološki zavod Slovenije lahko pridobljene vzorce uporabi samo za dopolnjevanje državne geološke karte.
30. člen
(način ravnanja z mineralnimi surovinami,pridobljenih ob raziskovanju)
(1)
V času raziskovanja se lahko mineralne surovine izkorišča samo za potrebe laboratorijskih preizkusov, tehnoloških poskusov in ugotavljanja pogojev za izkoriščanje in sicer največ v količini, kot je za ta namen določena z dovoljenjem za raziskovanje.
(2)
Prodaja mineralnih surovin, ki se jih pridobi ob njihovem raziskovanju, je prepovedana.
31. člen
(obveznosti med in po končanem raziskovanju)
(1)
Med izvajanjem raziskovalnih rudarskih del in po njihovem prenehanju mora nosilec dovoljenja za raziskovanje na lokaciji, na kateri se izvajajo oziroma so izvedena raziskovalna rudarska dela zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se prepreči nastanek nevarnosti za ljudi, premoženje in okolico ter o teh ukrepih obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo in inšpekcijo, pristojno za okolje.
(2)
Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka mora nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju izvesti tudi sanacijo zemljišča, na katerem je bilo izvedeno raziskovanje tako, da se vzpostavi raba prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja.
(3)
Če nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju ne vzpostavi rabe prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja, izvede potrebne ukrepe zavarovanja in sanacije na račun nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
3. Prenehanje in odvzem dovoljenja za raziskovanje
32. člen
(prenehanje in druge posebnosti dovoljenja za raziskovanje)
(1)
Dovoljenje za raziskovanje preneha:
-
s potekom časa, za katerega je bilo izdano ali
-
s prenehanjem pravne osebe ali s smrtjo fizične osebe kot nosilca dovoljenja za raziskovanje.
(2)
Rudarska pravica za raziskovanje se ne more prenesti na drugo pravno ali fizično osebo, v morebitnem stečajnem postopku nosilca dovoljenja za raziskovanje pa se je tudi ne sme vključiti v stečajno maso.
(3)
Rudarska pravica za raziskovanje se ne sme prodati ali dati v najem.
(4)
Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.
33. člen
(odvzem dovoljenja za raziskovanje)
(1)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, lahko odvzame dovoljenje za raziskovanje, če nosilec dovoljenja za raziskovanje:
1.
pri izvajanju raziskovalnih rudarskih del ravna v nasprotju z dovoljenjem za raziskovanje;
2.
ne zagotovi predpisanih ukrepov zavarovanja oziroma sanacije zemljišča;
3.
z raziskovanjem ovira ali ogrozi raziskovanje drugega nosilca dovoljenja za raziskovanje na istem ali sosednjem raziskovalnem prostoru;
4.
z raziskovanjem ogrozi bodoče izkoriščanje mineralnih surovin;
5.
ob raziskovanju izkorišča večjo količino mineralnih surovin, kot je določeno z dovoljenjem za raziskovanje;
6.
kljub pisnemu opozorilu, ne plača nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, če je njegovo plačevanje vključeno v izrek dovoljenja za raziskovanje;
7.
z raziskovalnimi rudarski deli ne začne v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje.
(2)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odvzame dovoljenje za raziskovanje, če se ugotovi:
1.
da ni opravljen tisti obseg raziskovanja, ki je v dovoljenju za raziskovanje določen kot najmanjši, a razlog za to ni v višji sili;
2.
da nosilec dovoljenja za raziskovanje ali njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da bistveno škoduje oziroma uničuje zavarovane vrste živali in rastlinja ali da huje ogroža habitat, kulturno dediščino in vode ali onesnažuje okolje;
3.
da nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je na istem pridobivalnem prostoru kasneje pridobil dovoljenje za raziskovanje oziroma njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da ovira ali ogroža raziskovanje nosilcu dovoljenja za raziskovanje, ki je pred njim pridobil dovoljenje za raziskovanje;
4.
da nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje, ne predloži elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru oziroma zaključnega poročila o opravljenih raziskovalnih delih;
5.
da je nosilec dovoljenja za raziskovanje naročil izvajanje raziskovalnih rudarskih del izven odobrenega raziskovalnega prostora;
6.
da bi nadaljevanje izvajanja raziskovalnih rudarskih del lahko povzročilo hujšo naravno ali drugo nesrečo, ki je ni mogoče preprečiti na drugačen način.
IV. del – IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN
1. Rudarski koncesijski akt
34. člen
(pogoji za pridobitev koncesije za izkoriščanje)
(1)
Koncesija za izkoriščanje se za določeni pridobivalni prostor pridobi na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, lahko pa tudi brez javnega razpisa in samo na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta.
(2)
Koncesija za izkoriščanje se lahko podeli brez javnega razpisa in samo na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
če je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, zaključila z raziskovanjem energetskih in drugih mineralnih surovin, ki se v skladu z določbami 12. člena tega zakona štejejo za mineralne surovine v javnem interesu, v raziskovalnem prostoru, določenem z dovoljenjem za raziskovanje in leži pridobivalni prostor znotraj takšnega raziskovalnega prostora;
2.
če je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, namenjen za površinsko izkoriščanje nekovinskih mineralnih surovin ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela;
3.
če namerava razširiti pridobivalni prostor, za katerega ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje katerekoli mineralne surovine, na sosednje zemljišče in je zemljišče, pod katerim oziroma na katerem se namerava razširiti pridobivalni prostor, od zemljišč, na katerih izvaja rudarska dela drug nosilec rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, oddaljeno najmanj 300 m oziroma, če je oddaljenost manjša, da s tem soglaša nosilec rudarske pravice, ki na sosednjem zemljišču izvaja raziskovanje oziroma izkoriščanje;
4.
če ob izvajanju rudarskih del na svojem pridobivalnem prostoru naleti na drugo vrsto mineralne surovine, kot mu je bila podeljena z rudarsko pravico za izkoriščanje in jo namerava izkoriščati in na istem prostoru drugi nosilec rudarske pravice nima rudarske pravice za pridobivanje najdene mineralne surovine;
5.
če namerava izvesti sanacijo nelegalnega kopa in je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela na njem.
35. člen
(pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta)
(1)
Rudarski koncesijski akt izda vlada na predlog ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(2)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi lastne odločitve ali na podlagi vloge pravne ali fizične osebe o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.
(3)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi lastne odločitve, če se pridobivanje nanaša na mineralne surovine, za katere so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega zakona.
(4)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi vloge pravne ali fizične osebe, če v postopku za izdajo rudarskega koncesijskega akta ugotovi, da ta oseba izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona in da so za nameravano izkoriščanje mineralnih surovin izpolnjeni tudi drugi, s tem zakonom predpisani pogoji.
(5)
Zemljišče pridobivalnega prostora, določenega z rudarskim koncesijskim aktom, mora biti v skladu z dokumenti urejanja prostora. Šteje se, da je zemljišče pridobivalnega prostora v skladu z dokumenti urejanja prostora, če pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju je takšen prostor, izda potrdilo, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti ali če iz takšnega potrdila izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z njenimi prostorskimi akti, da je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, takšno zemljišče razglašeno za rudarski prostor v javno korist.
36. člen
(uvedba postopka izdaje rudarskega koncesijskega akta)
Če prejme ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vlogo pravne oziroma fizične osebe:
-
iz 1. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona, se takšna vloga obravnava kot zahteva za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje in uvede postopek za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti;
-
iz 2., 3., 4. ali 5. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona, se takšna vloga obravnava kot prošnja za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje in uvede postopek za možno izdajo rudarskega koncesijskega akta.
37. člen
(vsebina rudarskega koncesijskega akta)
Z rudarskim koncesijskim aktom se določi zlasti:
1.
vrsta koncesije in z njo povezana mineralna surovina, ki se jo bo po pridobitvi koncesije lahko izkoriščalo, s katero se določi pravica za pridobivanje, obogatitev ali skladiščenje določene vrste mineralne surovine:
-
v novem pridobivalnem prostoru, za katerega se šteje tudi razširitev obstoječega pridobivalnega prostora na sosednje zemljišče, ali
-
v predčasno opuščenem pridobivalnem prostoru, v katerem so še izkoristljive mineralne surovine, za katerega se šteje tudi nelegalni kop;
2.
pridobivalni prostor, v katerem se bo po pridobitvi koncesije lahko izkoriščalo mineralne surovine in ki se ga določi z navedbo imena kraja, na katerem se nahaja in njegovo velikostjo; velikost pridobivalnega prostora se določi s površino zemljišča in globino pod njim, do katere bo dovoljeno izkoriščanje, pri čemer se površina zemljišča opredeli z navedbo geokod in topografskim opisom meje pridobivalnega prostora, lahko pa tudi samo z navedbo parcelnih številk in katastrske občine, vendar samo, če so parcele v celoti vključene v pridobivalni prostor in zaradi prenosa meje pridobivalnega prostora na teren ni potrebna njihova parcelacija;
3.
obdobje, za katerega se bo lahko pridobila koncesija za izkoriščanje mineralne surovine, ki glede na podatke o skupnih in letnih količinah pridobljene mineralne surovine iz rudarskega projekta znaša do 50 let;
4.
način pridobitve koncesije za izkoriščanje mineralne surovine z javnim razpisom ali brez javnega razpisa;
5.
obveznosti, ki jih bo morala ob izkoriščanju mineralne surovine spoštovati pravna oziroma fizična oseba, ko bo pridobila koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine, ki se nanašajo na:
-
količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoristi v pridobivalnem prostoru,
-
izpolnjevanje pogojev s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva voda, varstva kulturne dediščine in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-
zagotavljanje varstva in zdravja pri delu,
-
plačevanje nadomestila za mineralne surovine, pridobljene z njihovim izkoriščanjem (v nadaljnjem besedilu: rudarska koncesnina),
-
način izvajanje del zaradi sanacije, rekultivacije in vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju,
-
način zagotavljanja sredstev, namenjenih delom iz prejšnje alineje (v nadaljnjem besedilu: rezervirana sredstva za sanacijo), in
-
druge obveznosti, če so potrebne zaradi specifičnosti pridobivalnega prostora ali posebnosti pri izvajanju rudarskih del;
6.
vrsta dejavnosti, ki se jih bo lahko opravljalo v zvezi s pridobljeno mineralno surovino, s katero se podrobneje opredelijo dela, namenjena pridobivanju, obogatitvi in uskladiščenju mineralnih surovin in njihovi dostavi na trg;
7.
kršitve, zaradi katerih se bo lahko koncesija za izkoriščanje nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje odvzela, s katerimi se podrobneje opredelijo njegova ravnanja ali opustitev ravnanj, zaradi katerih lahko koncesijska pogodba preneha ali se rudarska pravica za izkoriščanje odvzame.
38. člen
(posledica objave rudarskega koncesijskega akta)
(1)
Za zemljišča pridobivalnega prostora, ki jih določa rudarski koncesijski akt, je mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se s tem na njih ne onemogoča izkoriščanje mineralnih surovin.
(2)
V postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno sodelovanje ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
2. Izdaja rudarskega koncesijskega aktapo uradni dolžnosti
39. člen
(postopek za izdajo rudarskega koncesijskega aktapo uradni dolžnosti)
(1)
V zahtevi za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vlagatelj zahteve navesti številko in datum izdaje dovoljenja za raziskovanje ter priložiti:
-
rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem izkoriščanju,
-
dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje rudarskih del in
-
dokazilo o zagotavljanju rezerviranih sredstev za sanacijo po končanem izkoriščanju.
(2)
Če po prejemu zahteve ministrstvo, pristojno za rudarstvo ugotovi, da je vlagatelj nosilec dovoljenja za raziskovanje in da je pred vložitvijo zahteve opravil raziskovanje na predpisani način, v nadaljevanju preveri, ali je z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje predlagani pridobivalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora.
(3)
Preveritev o skladnosti predlaganega pridobivalnega prostora z dokumenti urejanja prostora se opravi tako, da ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pri samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži predlagani pridobivalni prostor, vloži zahtevo za izdajo potrdila, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti. Samoupravna lokalna skupnost mora o tej zahtevi odločiti v tridesetih dneh po njenem prejemu.
(4)
Če pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne izda potrdila, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti ali če iz takšnega potrdila izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z njenimi prostorskimi akti, se lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, uvede postopek razglasitve predlaganega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist.
(5)
Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi preveritev iz prejšnjih odstavkov tega člena ugotovi, da je predlagani raziskovalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta, na podlagi katerega se podeli koncesija vlagatelju zahteve brez javnega razpisa.
(6)
Zoper odločitve, ki jih v skladu s tem členom sprejema ministrstvo, pristojno za rudarstvo, je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
3. Možna izdaja rudarskega koncesijskega akta
40. člen
(postopek za možno izdajo rudarskega koncesijskega akta)
(1)
V vlogi za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vlagatelj vloge navesti naslednje podatke:
1.
v primeru pravne osebe ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja),
2.
predlog pridobivalnega prostora, z navedbo parcelnih številk in katastrske občine ali s prikazom območja na katastrskem načrtu, s potrdilom samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži predlagani pridobivalni prostor, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti in
3.
vrsto mineralne surovine, ki se naj bi izkoriščala in način njenega izkoriščanja.
(2)
Po prejetju vloge ministrstvo, pristojno za rudarstvo najprej preveri, ali vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Če ugotovi, da jih ne izpolnjuje, njegovo vlogo zavrže.
(3)
Po preveritvi iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri, ali vsebuje vloga predpisane sestavine. Če ugotovi, da jih ne izpolnjuje, njegovo vlogo zavrže.
(4)
Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po preveritvi iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je vloga popolna, začne s postopkom izdaje rudarskega koncesijskega akta, razen če ugotovi:
-
da predlagani pridobivalni prostor ni v skladu z dokumenti o urejanju prostora ali
-
da je rudarska pravica za izkoriščanje za predlagani pridobivalni prostor že podeljena v skladu z določbami tega zakona.
(5)
Če predlagani pridobivalni prostor ni v skladu z dokumenti urejanja prostora ali če je za predlagani pridobivalni prostor že podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, nameravano izkoriščanje pa se nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice že izkorišča, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vlogo zavrne.
(6)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, mora opraviti preveritve iz prejšnjih odstavkov tega člena najpozneje v enem mesecu po prejetju vloge in v tem roku o svojih odločitvah tudi seznaniti vlagatelja oziroma če zaradi kompleksnosti vprašanj, ki jih je treba preveriti pred odločitvijo, še ni mogoče sprejeti odločitve, v tem roku vlagatelja obvestiti o nadaljnjem postopanju in roku odločitve.
(7)
Če po končanih preveritvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta, predlaga vladi izdajo takšnega rudarskega koncesijskega akta, s katerim se določi obveznost javnega razpisa za pridobitev nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(8)
Če po končanih preveritvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta, hkrati pa tudi ugotovi, da se vloga nanaša na pridobivalni prostor iz 2., 3., 4. ali 5. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta, na podlagi katerega se podeli koncesija vlagatelju vloge brez javnega razpisa.
(9)
Zoper odločitve, ki jih v skladu s tem členom sprejema ministrstvo, pristojno za rudarstvo, je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
41. člen
(javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje)
(1)
V primeru obveznosti javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje poskrbi za njegovo objavo ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 30 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis ter na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(2)
Javni razpis mora vsebovati:
1.
način, čas in kraj oddaje prijav,
2.
opis pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za izvajanje rudarskih del ob izkoriščanju mineralnih surovin, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj,
3.
opis pridobivalnega prostora, z navedbo geokod,
4.
opis mineralnih surovin, ki naj bi se jih pridobivalo,
5.
začetek in čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje,
6.
način zavarovanja, da bo izbrani kandidat po končanem izkoriščanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica izkoriščanja in izvedel sanacijo pridobivalnega prostora,
7.
opis postopka za izbiro nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
8.
način obveščanja kandidatov o poteku postopka,
9.
rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in
10.
odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.
4. Odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje
42. člen
(odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanjev primeru javnega razpisa)
(1)
V prijavi na javni razpis mora prijavitelj, če je pravna oseba, navesti ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja) ter priložiti:
-
rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem izkoriščanju,
-
dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za izvajanje rudarskih del in
-
dokazilo o finančni sposobnosti, da bo po končanem izkoriščanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica izkoriščanja in izvedel sanacijo pridobivalnega prostora.
(2)
Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona določene pogoje za pridobitev koncesije za izkoriščanje in ali je njihovim prijavam priložena dokumentacija oziroma dokazila iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: upravičeni kandidati). Če ugotovi, da določeni prijavitelj ne izpolnjuje teh pogojev, njegovo prijavo zavrže.
(3)
Šteje se, da javni razpis uspe, če odda prijavo najmanj en upravičeni kandidat. V tem primeru se takšnemu kandidatu izda odločba o izboru za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje po uradni dolžnosti.
(4)
V primeru, ko oddata prijavo dva ali več upravičenih kandidatov, se postopek izdaje odločbe o izboru kandidata za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje izvede kot dražba, na kateri kandidati s svojimi ponudbami o višini plačila rudarske koncesnine konkurirajo za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(5)
Dražba iz prejšnjega odstavka se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vroči osebno vsem upravičenim kandidatom. V vabilu na dražbo je treba kandidate posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili in izostanka opravičili, štelo, da se strinjajo s kandidatom, ki bo na dražbi izbran za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Kandidat lahko v primeru opravičenega izostanka svojo izjavo poda tudi pisno, vendar samo do konca dražbe. Če kandidat do konca dražbe ne poda pisne izjave, se šteje, da se z izbranim kandidatom strinja. Kandidat, ki v pisni izjavi ali na dražbi nasprotuje kandidatu, ki naj bi bil izbran za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, mora za svoje trditve predložiti dokaze.
(6)
Za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se sme izbrati tudi kandidata, ki predlaga pridobivalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, če se nameravano izkoriščanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin.
(7)
Po končani dražbi odloči o izbiri kandidata za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki se izbranemu kandidatu in drugim strankam vroči osebno in zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
(8)
Odločba iz prejšnjega odstavka se, ko postane pravnomočna, pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor.
43. člen
(odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje,ko ni potreben javni razpis)
(1)
V primeru izdaje rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti in v primeru, ko se izda rudarski koncesijski akt v skladu z osmim odstavkom 40. člena tega zakona, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje po uradni dolžnosti po objavi rudarskega koncesijskega akta in jo izbranemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.
(2)
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
(3)
Odločba iz prvega odstavka tega člena se, ko postane pravnomočna, pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor.
5. Sklepanje koncesijske pogodbe
44. člen
(pogoji za začetek sklepanja koncesijske pogodbe)
(1)
Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora najkasneje do začetka sklepanja koncesijske pogodbe poskrbeti za revizijo rudarskega projekta, na podlagi katerega je bil izbran oziroma določen za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in v primeru, da ni lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, z lastnikom zemljišča skleniti pravni posel z namenom pridobiti pravico izvajati rudarska dela na zemljišču, razen v primeru podzemnega izkoriščanja, če iz rudarskega projekta izhaja, da zaradi izkoriščanja ne bo vplivov na zemljišče.
(2)
S sklepanjem koncesijske pogodbe se začne na predlog, ki se ga vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Predlog lahko vloži:
-
na javnem razpisu izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje po pravnomočnosti odločbe o izboru iz sedmega odstavka 42. člena tega zakona,
-
nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je končal z raziskovanjem in
-
oseba iz osmega odstavka 40. člena tega zakona, ki lahko pridobi koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine brez javnega razpisa, po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(3)
Predlogu iz prejšnjega odstavka se mora priložiti: