ZPSPP – Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih...

176. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)

Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih

Ra zglaša se zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 17. aprila 1974 in na seji gospodarskega zbora dne 25. aprila 1974.

Št. 36-46/74

Ljubljana, dne 25. aprila 1974.

Predsednik Sergej Kraigher 1. r.

ZAKON
o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Poslovno stavbo oziroma poslovni prostor upravlja, če ta zakon ne določa drugače, organizacija združenega dela, družbenopolitična skupnost ali druga družbenopravna oseba, ki ima na poslovni stavbi oziroma na poslovnem prostoru pravico uporabe in v tej stavbi oziroma prostoru opravlja svojo dejavnost..

S poslovnim prostorom v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe organizacija združenega dela, družbenopolitična skupnost ali druga družbenopravna oseba, upravlja samoupravna stanovanjska skupnost.

Občani, društva in druge civilne pravne osebe imajo lahko lastninsko pravico na poslovnih stavbah in poslovnih prostorih v mejah in ob pogojih, ki jih določa ta zakon.

2. člen

Za poslovno stavbo se šteje po tem zakonu stavba, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen pretežno tudi uporablja.

Za poslovni prostor se šteje po tem zakonu eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod.

Ne štejejo se za poslovni prostor po tem zakonu garaža v lasti občanov, ki je namenjena največ, za dva osebna avtomobila ter stavbe oziroma prostori v lasti občanov, ki so nanjenjeni za opravljanje kmetijskih dejavnosti (hlev, kozolci, kleti in podobno).

Če nastane dvom, ali se šteje stavba oziroma prostor za poslovno stavbo oziroma poslovni prostor, odloči o tem občinski upravni organ pristojeh za stanovanjske zadeve.

3. člen

Za poslovne dejavnosti se štejejo po tem zakonu dejavnosti organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnostih in drugih družbenopravnih oseb, državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev, civilnih pravnih oseb in samostojnih obrtnikov.

4. člen

Občinska skupščina lahko z odlokom določi:

-

kateri poslovni prostori smejo služiti za določene potrebe;

-

da se smejo uporabljati poslovni prostori v stavbah, ki so v določenih ulicah ali delih ulic, samo za določene vrste poslovnih dejavnosti, ali pa da se ne smejo uporabljati za določene vrste poslovnih dejavnosti;

-

da morajo imeti stavbe, ki se zidajo na posameznem območju, poslovne prostore za določene poslovne dejavnosti, v skladu z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom.

5. člen

Določbe tega zakona, ki se rianašajo na najem poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ne veljajo, če se poslovne stavbe ali poslovni proštori najemajo za kongrese, predavanja in drugo podobno začasno uporabo.

II. LASTNINSKA PRAVICA NA POSLOVNIH STAVBAH IN POSLOVNIH PROSTORIH

6. člen

Občani imajo lahko, če ta zakon ne določa drugače, lastninsko pravico na poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki skupaj ne.presegajo velikosti 70 m² tlorisne uporabne površine.

V tlorisno uporabno površino iz prejšnjega odstavka se ne vštevajo pomožni prostori, ki sluižijo poslovni stavbi ali poslovnemu prostoru (sanitarije, garderobe, majhna skladišča, majhne kleti in podobno).

7. člen

Občani, ki opravljajo dovoljeno dejavnost z osebnim delom, imajo lahko lastninsko pravico na poslovnih stavbah in poslovnih prostorih v tlorisni površini tudi nad 70 m², vendar ,do velikosti, ki ustreza naravi in tehnologiji posamezne skupine dejavnosti ter predpisanim higienskim in delovnim pogojem.

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi splošne normative za največjo uporabno površino poslovnega prostora, ki ustreza naravi.in tehnologiji posamezne dejavnosti ali za značilne skupine posameznih dejavnosti.

8. člen

Občan obdrži lastninsko pravico na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru iz prejšnjega člena tudi v primeru, ko je prenehal opravljati dovoljeno dejavnost z osebnim delom, če to dejavnost ali drugo podobno dejavnost z osebnim delom nadaljuje član njegove ožje družinske skupnosti.

Po preteku treh let, ko je občan prenehal opravljati dovoljeno dejavnost z osebnim delom oziroma ko je tako dejavnost prtenehal opravljati član njegove ožje družinske skupnosti, preide poslovna stavba oziroma poslovni prostor v družbeno lastnino, če tako odloči občinski upravni organ pristojen za premoženjsko-pravne zadeve na predlog krajevne skupnosti, na območju katere je taka stavba ali prostor. S tako odločbo preide v družbeno lastnino tudi zemljišče, ki poslovni stavbi ali poslovnemu prostoru pripada, pravica uporabe na takem zemljišču v družbeni lastnini pa preide na občino.

Občan iz prejšnjega odstavka lahko zadrži lastninsko pravico na poslovni stavbi ozirbma poslovnem

prostoru do površine določene v 6. členu tega zakona, če je to.mogoče glede na gradbeno zasnovo in funkcionalnast preostalega dela poslovne stavbe ali poslovnega prostora; sme pa tudi preurediti v roku iz prejšnjega odstavka poslovno stavbo ali poslovni prostor v stanovanje, če s tem ne preseže z zakonom določenega stanovanjskega maksimuma in če za tako preureditev izda lokacijsko dovoljenje občinski upravni organ pristojen za urbanizem.

Občanu, ki mu je po določbah tega člena prenehala lastninska pravica na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru, je občina dolžna plačati odškodnino po ceni, kakor jo določajo predpisi o razlastitvi.

9. člen

Določbe prejšnjega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če društva ali druge civilne pravne osebe trajno prenehajo uporabljati poslovne stavbe ali poslovne prostore, na katerih imajo lastninsko pravico.

III. NAJEM POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV