Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije...

1518. Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije

Na podlagi prvega odstavka 2. člena in 24. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije, in sicer idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za razpis, projekta za izvedbo, projekta izvedenih del in projekta za etažne lastnike.

2. člen

(1)

Vsebina, določena s tem pravilnikom, je za posamezne vrste objektov iz 5. člena tega pravilnika minimalna obvezna vsebina projektne dokumentacije.

(2)

Projektna dokumentacija mora obsegati vse podatke, ki omogočajo na podlagi:

1.

idejnega projekta in investicijskega programa odločanje o smotrnosti graditve,

2.

projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja odločanje v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja,

3.

projekta za razpis oddajo del pri gradnji,

4.

projekta za izvedbo izvajanje gradnje oziroma zgraditev objekta,

5.

projekta izvedenih del vpogled v dejansko izvedena dela na tehničnem pregledu in odločanje v upravnem postopku za izdajo uporabnega dovoljenja za zgrajeni objekt in

6.

projekta za etažne lastnike vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo.

3. člen

Glede na namen gradnje oziroma izvajanja del se projektna dokumentacija razvršča na projektno dokumentacijo:

1.

za gradnjo novih objektov,

2.

za rekonstrukcijo objektov in

3.

za rušenje oziroma odstranitev objektov.

4. člen

Glede na vrsto objektov, za katero se izdeluje, se projektna dokumentacija razvršča na projektno dokumentacijo:

1.

za objekte s področja visokih gradenj,

2.

za objekte s področja inženirskih gradenj in

3.

za objekte s področja ureditev prostora.

5. člen

(1)

Objekti s področja visokih gradenj se glede na namen njihove uporabe razvrščajo v naslednje skupine:

1.

objekti z enim ali več stanovanji (v nadaljnjem besedilu: stanovanjski objekti), objekti namenjeni za občasno bivanje (v nadaljnjem besedilu: počitniški objekti) ter stanovanjski objekti z enim ali več poslovnimi prostori, katerih površina ne presega skupne površine stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanjsko-poslovni objekti),

2.

objekti z enim ali več poslovnimi prostori, kot so pisarne oziroma uradi, biroji, prostori za poslovanje s strankami ter za sestajanje in podobno, prostori za trgovino, gostinstvo ter storitvene in druge obrtne dejavnosti ter drugi podobni prostori, namenjeni opravljanju poslovnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: poslovni objekti) in poslovni objekti z enim ali več stanovanji, katerih skupna površina ne presega skupne površine poslovnih prostorov (v nadaljevanju: poslovno-stanovanjski objekti),

3.

objekti, ki služijo opravljanju industrijskih proizvodno-tehnoloških oziroma predelovalnih procesov, kot so tovarne in drugi proizvodni in predelovalni obrati, vključno z obrati za obdelavo in predelavo vseh vrst odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih, predelovalnih in drugih oziroma tehnoloških procesih (v nadaljnjem besedilu: industrijski objekti),

4.

objekti družbenega standarda, kot so objekti, namenjeni za izobraževanje, raziskovanje, bolnišnično nego in druge javne zdravstvene namene, stavbe za promet in komunikacije, športne dvorane oziroma stavbe za dvoranske športe in objekti za športe na prostem, knjižnice, muzeji, arhivi, galerije, informacijska središča in podobno, stavbe za javne prireditve, stavbe za opravljanje verskih dejavnosti, zgodovinske ali zaščitene stavbe katerekoli vrste, ki se ne uporabljajo za druge namene in drugi podobni objekti,

5.

objekti, namenjeni kmetijski proizvodnji ali gospodarjenju z gozdovi (v nadaljnjem besedilu: kmetijski objekti) in

6.

drugi nerazvrščeni objekti s področja visokih gradenj.

(2)

Objekti s področja inženirskih gradenj se razen stavb ter objektov, ki so v zvezi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin, glede na namen njihove uporabe razvrščajo v naslednje skupine:

1.

objekti prometne infrastrukture, kot so vse vrste železnic, cest, poti in drugih javnih prometnih površin, letališke steze, vse vrste mostov, predorov, nadvozov, podvozov in podhodov, vse vrste pristanišč ter objekti, namenjeni za pretovarjanje blaga med različnimi prometnimi sistemi (logistične ploščadi, inferporti in podobno),

2.

energetski objekti, kot so objekti za proizvodnjo in prenos električne energije ter objekti za pridobivanje, hrambo in prenos tekočih in plinastih energentov,

3.

objekti za oskrbo s pitno vodo in drugi vodooskrbi namenjeni vodnogospodarski objekti in vse vrste drugih vodnogospodarskih objektov,

4.

objekti za odvod meteornih vod ter objekti za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih vod, kot so kanalizacijska omrežja in zbiralniki ter objekti za obdelavo in predelavo odpadnih vod (čistilne naprave),

5.

objekti za obdelavo in predelavo komunalnih odpadkov ter objekti za odlaganje odpadkov,

6.

objekti za prenos sporočil in podatkov, kot so telekomunikacijski vodi vseh vrst, oddajne, sprejemne, pretvorne, relejne in podobne naprave ter objekti radia, televizije in drugih sistemov zvez,

7.

nadzemni in podzemni tehnološki objekti, ki niso zajeti v objektih s področja visokih gradenj, kot so rafinerije, kemične tovarne, razni silosi, rezervoarji za tekočine in pline, ki niso energenti in podobno,

8.

vse vrste vojaško-inženirskih objektov, kot so utrdbe, bunkerji, strelišča in podobno in

9.

drugi objekti inženirskih gradenj, ki niso uvrščeni med objekte s področja visokih gradenj.

(3)

Objekti s področja ureditev prostora razen ureditev, ki so v zvezi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin, se glede na namen njihove uporabe razvrščajo v naslednje skupine:

1.

ureditve funkcionalnih zemljišč ob objektih s področja visokih gradenj oziroma zunanje ureditve gradbenih parcel in ureditve zemljišč ob objektih s področja inženirskih gradenj,

2.

ureditve javnih površin v naseljih, kot so trgi, ulice, poti, parki, sprehajališča, tržnice, otroška igrišča, pokopališča, zelenice in druge rekreacijske površine,

3.

ureditve zemljišč ob objektih za šport in rekreacijo na prostem, kot so športna igrišča, trim steze, igrišča za golf, kopališča ob jezerih, rekah in morju, smučišča (smučarske in tekaške proge, skakalnice), sprehajališča, kolesarske in jahalne steze in podobno,

4.

ureditve ob območjih eksploatacij naravnih virov in opuščenih območij takšnih eksploatacij, kjer se tudi po sanaciji ne bo več izkoriščalo naravnih virov,

5.

ureditve ob melioracijah kmetijskih zemljišč oziroma območjih, namenjenih za osuševanje, namakanje ali agromelioracije,

6.

ureditve ob regulacijah vodotokov in drugih posegih v naravno ali kulturno krajino in

7.

ureditve območij odlagališč jalovin in odpadkov ter drugih razvrednotenih območij v krajini oziroma na podeželju in podobno (renaturacije).

6. člen

(1)

Glede na stroko in vrsto del v zvezi z gradnjo oziroma izvajanjem del za posamezno vrsto objektov iz prejšnjega člena se projektna dokumentacija razvršča na načrte, ki kot zaključene celote v vsaki izmed faz izdelave projektne dokumentacije tvorijo skupen projekt.

(2)

Glede na namen gradnje oziroma izvajanja del in glede na vrsto objekta, za katerega se projetna dokumentacija izdeluje, se projekt sestoji iz najmanj dveh, praviloma pa več ali tudi vseh naslednjih vrst načrtov:

-

načrt arhitekture,

-

načrt krajinske arhitekture,

-

načrt gradbenih konstrukcij,

-

načrt strojnih napeljav, naprav in opreme,

-

načrt električnih napeljav, naprav in opreme,

-

načrt vseh vrst tehnologij oziroma tehnološko-proizvodne opreme in procesov,

-

načrt izkopov in osnovne podgradnje podzemnih objektov, miniranja in geotehničnih konstrukcij in

-

drugi načrti, kot so načrti zunanje in notranje opreme, načrti zunanje ureditve, hortikulturni načrti in podobno.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so tudi posamezni načrti lahko samostojni projekt, če je to tako potrebno glede na vrsto in obseg del.

(4)

Sestavni deli projekta oziroma načrtov so tudi izjave, soglasja, elaborati in študije, če jih zahtevajo posebni predpisi.

7. člen

(1)

Projektna dokumentacija mora, razen kadar ne pride do gradnje, obsegati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del.

(2)

Projektna dokumentacija lahko obsega tudi idejni projekt oziroma projekt za razpis.

(3)

Če je objekt namenjen za prodajo in naj bi bil v posameznih prostorih takšnega objekta več kot en lastnik, mora projektna dokumentacija obsegati tudi projekt za etažne lastnike.

8. člen

(1)

Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu z naslednjimi zahtevami:

1.

vsak od projektov mora biti vložen v eno ali več map; v eni mapi je lahko več načrtov, lahko pa je tudi vsak načrt v svoji mapi, lahko pa ima posamezni načrt tudi več map,

2.

vsak načrt obsega splošni in tehnični del: splošni del je namenjen osnovnim podatkom o načrtu in projektantih, tehnični del pa je namenjen obdelavi posameznega načrta ter se deli na tekstualni in grafični del oziroma tehnične risbe (v nadaljnjem besedilu: risbe),

3.

splošni del je sestavljen iz več strani: prva stran je namenjena osnovnim podatkom o načrtu, druga stran je namenjena podatkom o projektantih, tretja stran je namenjena kazalu vsebine, četrta in naslednje strani pa obsegajo projektno oziroma programsko nalogo investitorja oziroma naročnika,

4.

vsi projekti (tekstualni deli in risbe) morajo biti vloženi v eno ali več map, pred njimi pa mora biti kazalo vsebine mape; če je projekt sestavljen iz več načrtov oziroma map, se v prvo izmed map poleg podrobne vsebine mape priloži še generalna vsebina celotnega projekta,

5.

projekti morajo biti zloženi v mape formata SIST ISO A4 (21 x 29,7 cm) oziroma SIST ISO A3 (42 x 29,7 cm); mape, v katere je vložen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa morajo biti še povezane z jamstvenikom in pečatene ter biti le formata SIST ISO A4,

6.

v primeru, ko je v projektu posamezne načrte izdelalo več različnih projektivnih podjetij, je lahko vsak načrt svoj samostojni izdelek z označeno firmo izdelovalca načrta in vsemi zahtevami iz prejšnjih točk, ter z imenom in priimkom tistega odgovornega vodje projekta, ki ga je naročnik pogodbeno določil izmed odgovornih projektantov in ki podpiše vsak takšen posamičen načrt; če tako zahteva naročnik, se mora tudi v vsak posamičen načrt vstaviti kazalo z vsebino celotnega projekta,

7.

na prvi strani v mapi (osnovni podatki o načrtu) mora biti navedeno ime oziroma firma in sedež investitorja oziroma naročnika, vrsta in lokacija objekta, vrsta projektne dokumentacije, vrsta načrta oziroma njegovega dela, številka načrta, enotni žig z identifikacijsko številko projektivnega podjetja ter podpisom njegovega odgovornega predstavnika, z datumom podpisa, ter datum izdelave projekta oziroma načrta,

8.

na drugi strani v mapi (podatki o projektantih) mora biti navedena firma projektivnega podjetja z naslovom, številka projekta in številka mape, enotni žig projektivnega podjetja z njegovo identifikacijsko številko, imena in priimki odgovornega vodje projekta in odgovornih projektantov posameznih načrtov – pooblaščenih inženirjev z njihovo identifikacijsko številko v enotnem žigu projektivnega podjetja in podpisi, z navedbo datuma podpisov, lahko pa se navedejo tudi imena in priimki ostalih sodelavcev na projektu (projektanti, obdelovalci in podobno); če določeni odgovorni projektant, katerega identifikacijska številka je v povezavi z identifikacijsko številko projektivnega podjetja, ki ni izdelalo načrta, mora biti takoj za drugo stranjo v mapi priloženo tudi ustrezno pisno soglasje takšnega projektivnega podjetja,

9.

na tretji strani v mapi in če je to tako potrebno zaradi obsega projekta tudi na naslednjih straneh, mora biti kazalo celotnega projekta, kadar je le-ta sestavljen iz več načrtov in kazalo vsebine določenega načrta; s kazalom vsebine določenega načrta se mora natančno določiti tekstualne dele in risbe, ki jih s svojimi podpisi potrdijo odgovorni projektanti oziroma pooblaščeni inženirji,

10.

na četrti strani v mapi oziroma na naslednjih straneh, če je tako zaradi obsega načrta potrebno, mora biti projektna oziroma programska naloga za posameznem načrt, ki jo podpiše investitor oziroma naročnik projekta; kolikor je izdelana skupna projektna oziroma programska naloga za več vrst načrtov, ki se nahajajo v različnih mapah, je lahko ta naloga le v eni od map, vendar se mora na četrti strani vsake mape navesti, kje je celotna projektna naloga priložena,

11.

na platnicah vsake posamezne mape mora biti napisan investitor oziroma naročnik, projektivno podjetje, objekt, vrsta projekta, vrsta načrta oziroma vrsta njegovega dela, če je posamezen načrt vložen v več map, številka načrta oziroma projekta in datum dokončanja načrta,

12.

enotni žigi projektivnih podjetij na prvi strani mape, z njihovimi identifikacijskimi številkami in identifikacijskimi številkami pooblaščenih inženirjev na drugi strani mape z ustreznimi podpisi morajo biti v dveh originalih, in sicer v enem izvodu mape za investitorja oziroma naročnika, v drugem izvodu pa za projektivno podjetje, ki ga hrani v svojem arhivu,

13.

odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti se na načrt oziroma mapo ne morejo podpisati pred dnem izdaje soglasij tistih organov in organizacij k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katere je z zakonom določeno, da jih je treba pridobiti,

14.

projekti se lahko izdelajo tudi na računalniškem mediju, vendar mora biti za vse vrste projektne dokumentacije dogovorjeno število izvodov tudi na papirju in v mapah; v upravnem in inšpekcijskem postopku se uporabljajo le projekti na papirju;

15.

velikost listov tekstualnega dela in risb mora biti v formatu ISO A4 ali večjem ISO formatu,

16.

istovrstne risbe morajo biti izdelane praviloma v istem merilu; vsaka risba mora imeti naslov, naziv (dela) objekta, merilo, ime in identifikacijsko številko projektivnega podjetja ter ime, priimek in identifikacijsko številko odgovornega projektanta z njegovim podpisom in datumom podpisa, izdelovalca risbe (projektanta oziroma obdelovalca) in kontrolorja (revizorja), če tako določa zakon ali pravila projektivnega podjetja, številko risbe, datum nastanka risbe, ter prostor za označbo in za vpis sprememb; v primeru koordinativnih risb mora imeti risba tudi ime, priimek in identifikacijsko številko odgovornega vodje projekta z njegovim podpisom in datumom podpisa,

17.

risbe in druge tekstualne dele posameznih načrtov, ki so vezane v mapo in je iz kazala vidna vsebina, ni potrebno žigosati z enotnimi žigi projektivnih podjetij; v primerih, ko so posamezna poročila ali risbe v projektu za izvedbo izdane začasno in še nevezane v mape, pa morajo vsebovati takšne risbe poleg določil iz prejšnje točke še enotne žige projektivnega podjetja z identifikacijskimi številkami pooblaščenih inženirjev,

18.

vsi tekstualni deli in risbe, razen detajlev v risbah dobaviteljev opreme oziroma postrojenj in naprav, ki so v skladu s predpisi lahko sestavina projekta za izvedbo, morajo biti v slovenskem jeziku in

19.

projektna dokumentacija se izdela v toliko izvodih, kot je to določeno s pogodbo; vsi izvirniki in matrice projektne dokumentacije ter izračuni oziroma rezultati izračunov, ki so v zvezi s projektno dokumentacijo, vključno z izračuni, izdelanimi s pomočjo računalnika, so last tistega projektivnega podjetja, ki jih je izdelalo, če ni s pogodbo določeno drugače.

(2)

Izjave, soglasja, elaborati in študije, ki se v projektih zahtevajo po posebnih predpisih, se vložijo za zadnjimi stranmi splošnega dela načrta oziroma na peti in naslednjih straneh v mapi.

(3)

Če se projektna dokumentacija izdeluje z uporabo računalnika, mora njena struktura, oblika in vsebina ustrezati zahtevam iz prejšnjih odstavkov.

II. PODROBNEJŠA VSEBINA POSAMEZNIH PROJEKTOV

1. Projektna dokumentacija za gradnjo novih objektov

Idejni projekt

9. člen

(1)

Idejni projekt se izdela na osnovi predhodno izdelanih idejnih rešitev oziroma programskih risb, v katerih se obdelujejo posamični problemi oziroma variante posamičnih problemov.

(2)

Z idejnim projektom se predlaga najustreznejšo varianto.

(3)

Idejni projekt se lahko uporabi kot osnovo za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali kot osnovo za izdelavo investicijskega programa ali kot osnovo za izdelavo projekta za razpis.

(4)

Poleg splošnega dela mora vsebina idejnega projekta obsegati:

1.

tehnični opis,

2.

posplošeni popis del in opreme, z oceno stroškov in

3.

značilne risbe.

10. člen

Tehnični opis obsega:

-

samo v prvi (vodilni) mapi oziroma v prvem izmed vseh načrtov ali v uvodnem poglavju, kadar gre samo za en načrt:

1.

kratek uvodni opis celotnega projekta ter opis predhodnih študij in raziskav,

2.

opis objekta z osnovnimi podatki o namenu, lokaciji, zmogljivosti in funkciji ter druge podatke in razloge, ki vplivajo na načrtovane rešitve in

3.

rekapitulacijo ocene vseh stroškov;

-

samo v načrtu gradbenih konstrukcij:

1.

osnovne geološke in geomehanske podatke o hribinah ali temeljnih tleh,

2.

seizmološke podatke za določitev potresne stopnje in

3.

prikaz meteoroloških, hidroloških in klimatskih vplivov na stabilnost objekta, kadar je to potrebno;

-

v vsakem posameznem načrtu v odvisnosti od vrste načrta:

1.

osnovne tehnične opise posameznih delov projekta, kot opisi gradbenih konstrukcij, elementov, tehnoloških naprav in inštalacij, v primerih zahtevnejše tehnologije pa tudi parametre opreme,

2.

osnovni opis notranje in zunanje opreme, kadar je to potrebno,

3.

metode in rezultate potrebnih osnovnih izračunov ali empirične podatke, ki dokazujejo trdnost, stabilnost, kapacitete, izbiro osnovnih tehnoloških parametrov, z navedbo metode izračuna in rezultatov in

4.

opis nevarnosti tehnologije in objekta samega, morebitne nevarnosti za okolje in požarne nevarnosti ter osnovni opis ukrepov za varovanje okolja, varovanje zdravja in življenja ljudi, varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pri delu.

11. člen

Posplošeni popis del in opreme, z oceno stroškov obsega:

1.

osnovni popis gradbenih del in materiala oziroma gradbenih proizvodov,

2.

osnovni popis zaključnih gradbenih (obrtniških) del,

3.

osnovni popis inštalacijskih del,

4.

osnovno specifikacijo tehnološke opreme in

5.

osnovno specifikacijo notranje opreme, pri ureditvah prostora pa tudi specifikacijo zunanje opreme in vegetacijskih elementov z osnovnim popisom saditvenih del.

12. člen

(1)

Značilne risbe idejnega projekta, ki se izdelajo le, kadar je to glede na vrsto objekta potrebno, so:

1.

arhitektonsko-gradbene risbe,

2.

inštalacijske risbe,

3.

tehnološke risbe in

4.

druge risbe, kadar je to glede na vrsto objekta potrebno.

(2)

Arhitektonsko-gradbene risbe se izdelajo v merilu 1:200; če je ena stranica objekta daljša od 1000 m, se risba lahko izdela v merilu do 1:5000. Arhitektonsko-gradbene risbe obsegajo:

-

pri objektih s področja visokih gradenj:

1.

situacijo objektov z osnovnimi gabariti,

2.

risbe temeljev,

3.

tloris vsake etaže z vpisanimi višinami ter podatke o gradbeni bruto površini, razviti gradbeni površini, koristni površini, skupni površini in bruto volumnu,

4.

risbo strehe,

5.

vsaj dva značilna, med seboj pravokotna prereza in

6.

vsaj dva značilna pogleda;

-

pri objektih s področja inženirskih gradenj:

1.

situacijski geodetski načrt s prikazom objektov z osnovnimi gabariti,

2.

podolžni profil in ustrezni število prečnih profilov,

3.

izravnavo zemeljskih mas,

4.

odvodnjavanje in

5.

druge risbe, kadar je to glede na vrsto objekta potrebno;

-

pri objektih s področja ureditev prostora:

1.

ureditveno situacijo s prikazom zemeljskih, vegetacijskih in gradbenih elementov ter opreme,

2.

prikaz višinske regulacije,

3.

značilne prereze in

4.

druge risbe, kadar je to glede na vrsto ureditve potrebno.

(3)

Inštalacijske risbe se izdelajo v merilih iz prejšnjega odstavka. Inštalacijske risbe pri objektih s področja visokih in pri objektih s področja inženirskih gradenj obsegajo:

1.

funkcionalne sheme sistemov in naprav in