1087. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o združenem delu
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 17. decembra 1987.
Beograd, 17. decembra 1987
Predsednik Predsedstva SFRJ: Lazar Mojsov l. r.
Predsednik Skupščine SFRJ: dr. Marjan Rožič l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
V zakonu o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76 in 57/83) se za 4. členom doda nov, 4.a člen, ki se glasi:
Delavci v organizacijah združenega dela morajo družbena sredstva in proizvodne sile stalno razvijati in zboljševati z inovativno dejavnostjo ter z ustvarjalno in trajno uporabo dosežkov razvoja znanosti in tehnike v svetu.".
V 7. členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:
"Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena svobodno opravljajo vse poklicne dejavnosti, razen tistih, katerih opravljanje je z zakonom prepovedano.".
Za 7. členom se doda nov, 7.a člen, ki se glasi:
Delovni ljudje imajo pravico, da z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo vse dejavnosti, razen tistih, katerih opravljanje je z zakonom prepovedano, in imajo na podlagi svojega dela načeloma enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake družbenoekonomske pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.
Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena lahko sami ali skupaj s člani svojega družinskega gospodinjstva opravljajo dejavnost tudi kot delo na domu neposredno ali v sodelovanju z organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.".
V 16. členu se črtata peti in šesti odstavek.
Za 16. členom se doda nov, 16.a člen, ki se glasi:
Delavci lahko poleg oblik združevanja dela in sredstev, določenih v tem zakonu, ustanavljajo tudi druge oblike združevanja dela in sredstev po načelih združevanja dela in sredstev, ki jih določa ta zakon.
Samoupravni sporazum o združitvi oziroma akt o ustanovitvi oblike združevanja dela in sredstev po prvem odstavku tega člena določa položaj, dejavnosti oziroma cilje in naloge, odgovornost za prevzete obveznosti ter druga vprašanja, ki imajo pomen za združevanje dela in sredstev.".
V 17. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
"Zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike združevanja kmetov oziroma drugih delovnih ljudi in občanov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, oziroma njihove zveze se v skladu z zakonom združujejo v gospodarske zbornice.".
V 24. členu se črtajo drugi, tretji in četrti odstavek.
V prvem odstavku 25. člena se besede: "Narodi in narodnosti v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah, organizirani" nadomestijo z besedami: "Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje, narodi in narodnosti v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah,".
34. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, oziroma delovni človek, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost, lahko pri opravljanju te dejavnosti brez omejitve uporablja delo članov svojega družinskega gospodinjstva in z njimi sklene delovno razmerje v skladu z zakonom.
Delovni človek iz prvega odstavka tega člena lahko uporablja delo drugih oseb v obsegu, določenem z zakonom, ki ustreza družbenim potrebam in vrsti dejavnosti, ki se opravlja z osebnim delom.".
V prvem odstavku 49. člena se doda nov stavek, ki se glasi: "Ti delavci pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari tudi na podlagi združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka, na podlagi prodaje svojih proizvodov in storitev na trgu ter na drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom.".
V 50. členu se za drugim odstavkom doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
"Delavci v delovni skupnosti, ustanovljeni po 379. in 403. členu tega zakona, ustvarjajo celotni prihodek in iz njega pridobivajo dohodek enako kot delavci v temeljni organizaciji.".
V 55. členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:
"Delavec ustvarja osebni dohodek iz živega dela (del osebnega dohodka iz živega dela) in iz upravljanja družbenih sredstev in gospodarjenja z njimi kot minulim delom delavcev (del osebnega dohodka iz minulega dela).".
Uvodni stavek prvega odstavka 57. člena se spremeni, tako da se glasi:
"Delavci v temeljni organizaciji skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah v razmerjih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti v delovni organizaciji oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela in drugih oblikah združevanja in povezovanja zagotavljajo s planiranjem dohodka:".
61., 62. in 63 člen se nadomestijo z novim, 61. členom, ki se glasi:
Temeljna organizacija pridobiva dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari s prodajo proizvodov in storitev po cenah, oblikovanih na trgu, oziroma po cenah, sporazumno določenih, v razmerjih združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka ob upoštevanju trajnejših razmerij v gibanju cen in drugih pogojev na trgu.
Temeljna organizacija prodaja svoje proizvode in storitve na trgu prek delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, če s samoupravnim sporazumom o združitvi ni drugače določeno.".
V 64. členu se 4. točka spremeni, tako da se glasi:
"4)
po skupnem organu oziroma neposredno sporazumno odločajo o skupnih zadevah, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka.".
Doda se nov, drugi odstavek, ki se glasi:
"Medsebojna razmerja pri skupnem ustvarjanju dohodka se uredijo s samoupravnim sporazumom.".
Členi 65 do 91 se nadomestijo s 65., 66., 67., 68. in 69. členom, ki se glasijo:
Skupaj ustvarjeni dohodek se ustvari kot skupni prihodek ali kot skupni dohodek.
S skupnim prihodkom so mišljeni prihodki, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več temeljnih organizacijah ali rezultat njihovega trajnejšega sodelovanja.
S skupnim dohodkom je mišljen dohodek, ki ga skupaj ustvarita temeljna organizacija, ki vlaga ali kako drugače združuje sredstva za skupno poslovanje ob skupnem riziku, in temeljna organizacija, ki pri tem poslovanju ta sredstva uporablja.
Temeljne organizacije, ki ustvarjajo skupni prihodek oziroma skupni dohodek, imajo pravico do udeležbe pri tem prihodku oziroma dohodku glede na prispevek, ki so ga delavci s svojim živim delom ter z upravljanjem družbenih sredstev in gospodarjenjem z njimi dali k ustvarjanju tega prihodka oziroma dohodka, in sicer po osnovah in merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom.
Osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek oziroma skupni dohodek, morajo biti določeni tako, da zagotavljajo pogoje za povečanje produktivnosti dela, za racionalnejšo in učinkovitejšo uporabo družbenih sredstev pri delu in skupnem poslovanju ob skupnem riziku ter za zmanjšanje materialnih stroškov in drugih poslovnih stroškov temeljnih organizacij, ki ustvarjajo ta prihodek oziroma dohodek.
Temeljne organizacije, ki ustvarjajo skupni prihodek oziroma skupni dohodek, morajo določiti skupne standarde materialnih stroškov in drugih poslovnih stroškov, merila za določanje amortizacijskih stopenj, delovne normative in druge elemente skupnega poslovanja ob skupnem riziku.
Skupni prihodek oziroma skupni dohodek se v celoti razporeja med temeljne organizacije, ki so ustvarile ta prihodek oziroma dohodek.
Temeljne organizacije, ki so vložile ali kako drugače združile sredstva zaradi ustvarjanja skupnega dohodka, imajo pravico, da se jim ta sredstva vrnejo oziroma da se jim vrne vrednost teh sredstev v revaloriziranem znesku, določenem s samoupravnim sporazumom v skladu z zveznim zakonom.
Vrednost sredstev iz prvega odstavka tega člena se vrne iz ustvarjenega skupnega dohodka, če s samoupravnim sporazumom ni določeno, da se vrne iz poslovnih sredstev temeljne organizacije, ki ta sredstva uporablja pri skupnem poslovanju ob skupnem riziku.
Temeljne organizacije združenega dela, ki so vložile ali kako drugače združile sredstva zaradi ustvarjanja skupnega dohodka, imajo pri uveljavljanju pravice do udeležbe pri skupnem dohodku pravico do nadomestila za upravljanje združenih sredstev in gospodarjenje z njimi v skladu s 66. členom tega zakona.
Temeljna organizacija, ki pri svojem poslovanju uporablja združena sredstva, ne sme brez soglasja organizacij združenega dela, ki so združile delo in sredstva, spremeniti dejavnosti, niti ne sme izločiti v delovno organizacijo ali pripojiti k drugi organizaciji združenega dela, če se s tem spreminja namen združenih sredstev ali otežuje ali onemogoča izpolnjevanje prevzetih obveznosti, dokler ne vrne združenih sredstev v revaloriziranem znesku, določenem s samoupravnim sporazumom v skladu z zveznim zakonom, če s samoupravnim sporazumom ni določeno drugače.
S samoupravnim sporazumom, ki ureja medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka oziroma skupnega dohodka, ni mogoče določiti materialnih in drugih medsebojnih razmerij, ki postavljajo katerokoli izmed temeljnih organizacij v teh razmerjih v neenakopraven položaj glede na druge temeljne organizacije na trgu kot tudi glede enakopravnosti pri odločanju o njihovem razvoju.".
95., 96. in 97. člen se nadomestijo s 95. členom, ki se glasi:
Delavci v delovni skupnosti v organizaciji združenega dela pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost v odvisnosti od prispevka, ki so ga dali s svojim delom in rezultati dela k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij, za katere opravljajo dela skupnega pomena, v skladu s samoupravnim sporazumom in zveznim zakonom.
Delavci v delovni skupnosti v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, družbenopolitični in družbeni organizaciji oziroma organu družbenopolitične skupnosti pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka oziroma neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela z delavci oziroma drugimi ljudmi v organizacijah ali skupnostih oziroma z organom družbenopolitične skupnosti, za katere opravljajo dela skupnega pomena, v odvisnosti od prispevka, ki so ga dali k uresničevanju planov in programov teh organizacij in skupnosti ali organov, v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo in zakonom.".
V 98. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
"Delovna sredstva, s katerimi delajo delavci v delovni skupnosti iz 379. in 403. člena tega zakona in jih delovna skupnost pridobi s svojim poslovanjem iz ustvarjenega dohodka ali na drugi podlagi, so delovna sredstva, ki jih upravljajo delavci v delovni skupnosti.".
Črtata se naslov 4. pododdelka Pridobivanje dohodka na drugih podlagah in 99. člen.
104. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Celotni prihodek temeljne organizacije sestavljajo prihodki, ustvarjeni na podlagah iz 60. člena tega zakona.
Ko se iz celotnega prihodka temeljne organizacije nadomestijo materialni stroški, drugi poslovni stroški in amortizacijski stroški, določeni v skladu z zveznim zakonom, se dobi dohodek temeljne organizacije.
Prihodki, ki jih temeljna organizacija ustvari za določene namene, določene v skladu z zakonom, se vnesejo v ustrezne sklade temeljne organizacije.".
105. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Delavci v temeljni organizaciji odločajo o materialnih stroških, drugih poslovnih stroških in amortizacijskih stroških, ki se nadomeščajo iz celotnega prihodka temeljne organizacije.
Ko odločajo o materialnih stroških in drugih poslovnih stroških, uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tehnične normative za določitev višine teh stroškov, določene v temeljni organizaciji, če pa takih tehničnih normativov ni, določajo višino teh stroškov.
Ko odločajo o amortizacijskih stroških, uporabljajo delavci v temeljni organizaciji stopnje za obračun amortizacije, določene v skladu z zveznim zakonom, če pa se ti stroški določijo nad predpisanimi stopnjami, uporabljajo kriterije za določanje teh stroškov, določene v temeljni organizaciji.".
Črtajo se 106., 107., 108. in 109. člen.
110. in 111. člen se nadomestita s 110. členom, ki se glasi:
Dohodek temeljne organizacije se razporeja za potrebe iz prvega odstavka 51. člena tega zakona.
Potrebe iz drugega odstavka 53. člena tega zakona, za katere se razporeja dohodek temeljne organizacije, se določajo na podlagi zakona.".
114. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Delavci v temeljni organizaciji razporejajo čisti dohodek temeljne organizacije za izplačani del bruto osebnega dohodka iz živega dela in del za skupno porabo delavcev, ki se nadomešča iz tega dela osebnega dohodka.
Preostali del čistega dohodka temeljne organizacije se razporeja za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela, za ustvarjanje in obnavljanje rezerv in za del bruto osebnega dohodka iz minulega dela ter za skupno porabo v delu, ki se nadomešča iz bruto osebnega dohodka iz minulega dela.
Čisti dohodek temeljne organizacije se lahko uporablja tudi za kritje izgub druge temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.".
115. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Delavci v temeljni organizaciji sprejmejo samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila, po katerih se razporeja čisti dohodek temeljne organizacije v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.".
Črtajo se prvi in drugi odstavek 116. člena ter 117., 118. in 119. člen.
122., 123. in 124. člen se nadomestijo z novima, 122. in 123. členom, ki se glasita:
Delavci v temeljni organizaciji razporejajo del čistega dohodka temeljne organizacije za osebne dohodke in za skupno porabo sorazmerno prispevku, ki so ga dali k ustvarjanju dohodka temeljne organizacije s svojim živim delom ter z upravljanjem družbenih sredstev in gospodarjenjem z njimi, pri tem pa izhajajo iz medsebojne odvisnosti osebnega dohodka na delavca in akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.
Sredstva za skupno porabo, ki se izločajo iz čistega dohodka temeljne organizacije, se uporabljajo za neposredno porabo in za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe, s katerimi se zadovoljujejo stanovanjske potrebe, prehrana, počitek, rekreacija, kulturne in druge potrebe skupne porabe, ter se lahko za te namene združujejo.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko začasno uporabljajo tudi kot obratna sredstva temeljne organizacije, dokler ne nastane potreba, da se uporabljajo za namene iz prvega odstavka tega člena.".
125. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Delavcu v temeljni organizaciji gre osebni dohodek iz živega dela in iz minulega dela, namenjen za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb ter za zadovoljavanje skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se krijejo iz njegovega osebnega dohodka (bruto osebni dohodek).
Delavec v temeljni organizaciji zadovoljuje iz bruto osebnega dohodka določene skupne in splošne družbene potrebe ter določene potrebe skupne porabe v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.".
V prvem odstavku 126. člena se za besedami: "celotnega družbenega dela" dodajo besede: "po skupnih osnovah in merilih, določenih s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila".
Črta se drugi odstavek 127. člena.
V tretjem odstavku se besede: "V primeru iz drugega odstavka" nadomestijo z besedami: "Če delavci v temeljni organizaciji združenega dela ne določijo osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke".
128. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, se sprejme v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi v družbenem dogovoru, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.".
Prvi odstavek 129. člena se spremeni, tako da se glasi:
"Sredstva za osebne dohodke se razporejajo tudi za nadomestilo osebnega dohodka delavcev v primerih, ki jih določata samoupravni splošni akt in zakon.".
Črtajo se drugi, tretji in četrti odstavek.
130. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k razvoju in povečanju produktivnosti dela, vštevši tudi ustvarjanje pogojev za uvajanje znanstvenih oziroma tehničnih dosežkov, in na tej podlagi k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pravico do posebnega denarnega plačila za vsako teh oblik posebej v skladu s prispevkom, ki ga je dal k povečanju dohodka temeljne organizacije, pod pogojem, da se rezultat te ustvarjalnosti uporablja pri delu z družbenimi sredstvi, in pod drugimi pogoji, določenimi s samoupravnim splošnim aktom in zakonom.".
V 131. členu se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:
"Če se sredstva za kritje zajamčenih osebnih dohodkov ne morejo zagotoviti iz dohodka temeljne organizacije, se zagotovijo iz rezervnega sklada temeljne organizacije, iz sredstev skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji združenega dela, v katere sestavi je temeljna organizacija oziroma v katero je združena, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi, sredstva za kritje z zakonom predpisanega zajamčenega osebnega dohodka pa tudi iz skupnega rezervnega sklada, oblikovanega na podlagi zakona, in drugih virov, določenih z zakonom.".
Črtata se 132. in 133. člen
Črtata se 135. in 136. člen.
138. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Členi 104 do 137 tega zakona se uporabljajo smiselno tudi za delovne skupnosti, če zakon ne določa drugače.".
Prvi odstavek 140. člena se spremeni, tako da se glasi:
"Kazalci, s katerimi se obvezno izkazujejo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije, so:
2)
dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi;
3)
bruto osebni dohodek na delavca;
4)
akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi.".
Črtajo se 141., 142., 144. in 145. člen.
146. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Delavci v temeljni organizaciji razpolagajo z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo, prek žiro računa in drugih računov delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija, če v samoupravnem sporazumu o združitvi ni določeno, da razpolagajo s temi sredstvi prek žiro računa oziroma drugega računa temeljne organizacije.".
V prvem odstavku 147. člena se besede: "v skladu z zakonom" nadomestijo z besedami: "v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi in zveznim zakonom".
Drugi in tretji odstavek se črtata.
Črtata se 148. in 149. člen.
150. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Pred določitvijo periodičnega obračuna oziroma zaključnih računov delavci v temeljni organizaciji obravnavajo in ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanja temeljne organizacije na podlagi poročila, ki ga predloži poslovodni organ temeljne organizacije.
Če individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ne predloži poročila iz prvega odstavka tega člena, stori hujšo kršitev delovne obveznosti.".
V prvem odstavku 151. člena se črtata besedi: "informacije in", besede: "po izteku trimesečja, delavci z osebnim izjavljanjem odločijo" pa se nadomestijo z besedami: "po izteku dobe, za katero se ugotavlja periodični obračun, delavski svet temeljne organizacije odloči".
V drugem odstavku se črtata besedi: "informacije in".
Za 151. členom se doda nov, 151.a člen, ki se glasi:
Po določitvi zaključnih računov temeljnih organizacij predloži poslovodni organ delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela poročilo o rezultatih dela delavcev in poslovanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi.
Če individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela ne predloži poročila iz prvega odstavka tega člena, stori hujšo kršitev delovne obveznosti.".
Črtajo se 152., 154., 155., 156. in 159. člen.
Za prvim odstavkom 168. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Delavci v temeljni organizaciji lahko določijo največ dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe za opravljanje določenih del oziroma delovnih nalog.".
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
V 172. členu se za drugim odstavkom doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
"Če sta za opravljanje določenih del oziroma delovnih nalog določeni dve stopnji strokovne izobrazbe, ima pri izbiri prednost kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe, če izpolnjuje tudi druge pogoje.".
Za 174. členom se doda nov, 174.a člen, ki se glasi:
S samoupravnim splošnim aktom, ki ureja delovno razmerje, se lahko določijo dela oziroma delovne naloge, za katera se med poskusnim delom, ki ne sme trajati več kot šest mesecev, preverjajo strokovne in druge delovne sposobnosti delavca po sklenitvi delovnega razmerja.
Strokovne in druge delovne sposobnosti delavca iz prvega odstavka tega člena se preverjajo v skladu s samoupravnim splošnim aktom, ki ureja delovno razmerje.".
Za 175. členom se doda nov, 175.a člen, ki se glasi:
Delavci v temeljni organizaciji morajo v skladu z merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu in zakonu, skleniti delovno razmerje s pripravniki.
Temeljna organizacija, ki zaradi specifičnosti delovnega procesa in drugih objektivnih razlogov ne potrebuje pripravnikov, vplačuje v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom ustrezna sredstva za odpiranje novih delovnih mest.".
V drugem odstavku 177. člena se črtajo besede: "in z zakonom."
V četrtem odstavku se črtata besedi: "primere in".
Za četrtim odstavkom se doda nov, peti odstavek, ki se glasi:
"Delavec je lahko začasno, vendar najdlje šest mesecev, razporejen:
-
iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela pod pogoji, ki jih določa samoupravni splošni akt;
-
iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v sestavi različnih delovnih organizacij oziroma sestavljenih organizacij združenega dela na podlagi sporazumno sprejetega sklepa organov upravljanja teh organizacij združenega dela.".
Z novim šestim odstavkom se doda nov, sedmi odstavek, ki se glasi:
"Kadar zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla temeljna organizacija, zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi njene združitve delavčevo delo v temeljni organizaciji ni več potrebno, ni pa možnosti za njegovo razporeditev po šestem odstavku tega člena, lahko delavec ne glede na šesti odstavek začasno ali trajno preide na delo v drugo temeljno organizacijo ali delovno skupnost v sestavi druge delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, in sicer na dela oziroma delovne naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni sposobnosti, na podlagi sporazuma organov upravljanja teh organizacij v skladu z zakonom.".
Dosedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo šesti, osmi, deveti in deseti odstavek.
V šestem odstavku, ki postane osmi odstavek, se besede: "iz četrtega in petega odstavka" nadomestijo za besedami: "iz četrtega, šestega in sedmega odstavka".
V sedmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se besede:
"četrtega in petega odstavka" nadomestijo za besedami: "četrtega, šestega in sedmega odstavka".
Za 181. členom se doda nov, 181.a člen, ki se glasi:
Poslovni organ oziroma določeni delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko v primerih, pod pogoji in na način, ki jih določata samoupravni splošni akt in zakon, odloči o začasni razporeditvi delavca k drugim delom oziroma delovnim nalogam, o delu, daljšem od polnega delovnega časa, o dovolitvi odsotnosti z dela, o izrekanju ukrepov za lažje kršitve delovnih obveznosti, o začasni odstranitvi delavca z dela ter da mnenje o prispevku delavca k delu.
Individualni poslovodni organ oziroma delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora o izrečenem ukrepu za lažjo kršitev delovnih obveznosti takoj obvestiti delavski svet.".
Za prvim odstavkom 184. člena se dodasta nova, drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
"V določenih dejavnostih in v določenih primerih se sme pod pogoji, določenimi z zakonom, vpeljati delovni čas, ki je krajši od 42 ur na teden, vendar ne krajši od 36 ur na teden.
Delovni čas delavcev v temeljni organizaciji, ki delajo pri izjemno težkih delih ali pri delih, ki se opravljajo v neugodnih razmerah, oziroma ki delajo v treh ali štirih izmenah, traja v skladu za zakonom najmanj 36 ur na teden.".
Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni, tako da se glasi:
"Če to terja narava del oziroma delovnih nalog ali organizacija dela, se lahko delovni čas razporedi tako, da znaša v določenem obdobju med letom več kot sedem ur na dan, v ostalem obdobju leta pa manj kot sedem ur na dan; pri tem skupen delovni čas ne sme biti v povprečju daljši kot 42 ur na teden.".
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni, tako da se glasi:
"Delovni teden traja najmanj pet delovnih dni, razen kadar se delovni čas prerazporedi (peti odstavek), kadar se delo organizira v več izmenah in kadar je s sklepom pristojnega organa upravljanja v skladu s samoupravnim splošnim aktom določena drugačna razporeditev delovnega časa v okviru tedna, meseca ali kakšnega drugega obdobja oziroma v okviru celotnega letnega sklada delovnega časa.".
Dosedanji sedmi in osmi odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni, tako da se glasi:
"Delavci lahko sklenejo delovno razmerje s krajšim delovnim časom od predpisanega polnega delovnega časa pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.".
Za novim enajstim odstavkom se doda nov, dvanajsti odstavek, ki se glasi:
"Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za dela oziroma delovne naloge, za katere je predviden delovni čas najmanj s polovico polnega delovnega časa, ima pravice in obveznosti delavca, ki dela s polnim delovnim časom, in jih uresničuje v obsegu, ki je odvisen od dolžine delovnega časa, prispevka pri delu in rezultatov dela, v skladu z osnovami in merili, določenimi s samoupravnim splošnim aktom.".
Drugi odstavek 187. člena se spremeni, tako da se glasi:
"Delavec v delovnem razmerju, ki v eni temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti doseže pri delih in delovnih nalogah, ki jih opravlja, poln delovni čas, ne more delati tudi v drugi temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, razen v primerih, pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, vendar največ do tretjine polnega delovnega časa.".
V drugem odstavku 194. člena se za besedami: "ali varstvo družbenih sredstev" dodajo podpičje in besede: "uporaba družbenih sredstev v nasprotju z njihovim namenom in drugačna nezakonita uporaba družbenih sredstev, družbeno in ekonomsko neracionalna in nesmotrna uporaba družbenih sredstev; če pooblaščeni delavec ne sproži postopka za ugotavljanje kršitve delovne obveznosti;".
V tretji alinei prvega odstavka 195. člena, ki postane četrta alinea, se črtajo besede: "v skladu z zakonom".
Četrta alinea postane tretja alinea.
196. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Ukrep denarne kazni se sme izreči delavcu v višini do 15 odstotkov povprečnega čistega osebnega dohodka, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih, in sme trajati do šest mesecev.
Ukrep razporeditve k drugim delom oziroma delovnim nalogam se lahko izreče delavcu za tri do dvanajst mesecev.".
197. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki jo kdo stori s tem, da neopravičeno izostane z dela zaporedoma najmanj tri delovne dni oziroma s prekinitvijo najmanj pet delovnih dni v 12 mesecih.
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za določene hujše kršitve delovnih obveznosti:
-
za neizpolnjevanje delovnih obveznosti;
-
za nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi;
-
za opustitev dejanj, ki jih je dolžan storiti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil;
-
če delavec zaporedoma tri mesece med letom neopravičeno ne dosega rezultatov dela;
-
za kršitev predpisa oziroma samoupravnega splošnega akta o varstvu pred požari, eksplozijami, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi;
-
za kršitev predpisa oziroma samoupravnega splošnega akta o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti;
-
za opustitev določenih ukrepov za varstvo delavcev pri delu;
-
za zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila;
-
za izdajanje poslovne, uradne ali druge s predpisom ali samoupravnim splošnim aktom določene tajnosti;
-
za izostanek z dela zaradi zlorabe pravice do bolezenskega dopusta;
-
za opustitev ukrepov za varstvo in zboljševanje človekovega okolja.
Disciplinski ukrep iz drugega odstavka tega člena se izreče, če je namenoma ali iz malomarnosti s storitvijo ali z opustitvijo dejanj povzročena ali bi utegnila biti povzročena večja škoda, ogrožena ali bi utegnila biti ogrožena življenje in zdravje delavcev ali dugih delovnih ljudi, bistveno oviran delovni proces v temeljni organizaciji ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje temeljne organizacije.
V samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije se natančneje določijo kršitve iz drugega odstavka in okoliščine iz tretjega odstavka tega člena.
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče tudi za druge hujše kršitve delovnih obveznosti, ki jih določa zakon.".
V prvem odstavku 198. člena se besedi: "denarne kazni" nadomestita z besedami: "razporeditve k drugim delom oziroma delovnim nalogam za določen čas v skladu za zakonom", za besedama: "delovnega razmerja" pa se dodajo vejica in besede: "razen iz 197. člena tega zakona".
Za drugim odstavkom 199. člena se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
"Za del organizacije združenega dela, ki je zunaj sedeža temeljne organizacije oziroma delovne organizacije (delovne enote, delovne skupine in druge oblike opravljanja dela), se lahko ustanovi poseben senat disciplinske komisije oziroma skupne disciplinske komisije za odločanje o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti delavcev v tem delu organizacije združenega dela, ki jih določa samoupravni splošni akt.".
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V prvem odstavku 200. člena se črtata besedi: "vštevši predsednika".
V drugem odstavku se besede: "Predsednika in druge člane" nadomestijo z besedo: "Člane".
Četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni, tako da se glasi:
"Disciplinska komisija lahko dela v polni sestavi ali v senatu, ki ne sme imeti manj kot tri člane. Predsednik disciplinske komisije določi, kateri član senata disciplinske komisije vodi delo senata.".
V prvem odstavku 201. člena se besedi: "Predsednik in člani" nadomestita z besedo: "Člani", besedi: "in tretjega" pa se črtata.
Drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi:
"V skupni disciplinski komisiji mora biti vsaka temeljna organizacija zastopana vsaj z enim članom komisije.".
V prvem odstavku 202. člena se črtata besedi: "ali sindikata".
Za prvim odstavkom se dodasta nova, drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
"Postopek, v katerem ugotavlja disciplinsko odgovornost delavca poseben senat disciplinske komisije oziroma skupne disciplinske komisije (tretji odstavek 199. člena), se lahko začne tudi na zahtevo delavca, ki vodi del organizacije združenega dela.
Pristojni organ temeljne organizacije začne postopek za razrešitev delavca iz drugega odstavka tega člena, individualnega poslovodnega organa, predsednika kolegijskega poslovodnega organa, če v predpisanem roku ne vloži zahteve za začetek disciplinskega postopka za ugotavljanje odgovornosti delavca, ki je storil hujšo kršitev delovne obveznosti.".
V petem odstavku 204. člena se za besedami: "v delovnem razmerju" dodajo besede: "če ni vložil zahteve za začetek disciplinskega postopka", besede: "ki ne sme biti krajši od osmih dni" pa se nadomestijo z besedama: "osmih dni".
Za šestim odstavkom se dodasta nova, sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
"Ugovor delavca zadrži izvršitev odločbe.
Če je ugovor iz petega in šestega odstavka tega člena vložil samo delavec, se z odločbo ne more izreči strožji disciplinski ukrep od disciplinskega ukrepa, izrečenega v disciplinskem postopku na prvi stopnji.".
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deseti odstavek, se za besedo: "delavec" dodajo vejica in besede: "družbeni pravobranilec samoupravljanja in organizacija združenega dela, če je z odločbo bistveneje oškodovan njen interes,".
V devetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se pred besedami: "dneh od preteka roka" številka:
"30" nadomesti s številko: "15".
Za 204. členom se doda nov, 204.a člen, ki se glasi:
Začetek disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za storjeno kršitev delovne obveznosti, oziroma po preteku enega leta od dneva, ko je bila kršitev storjena.
Ko ima kršitev delovne obveznosti znake kaznivega dejanja, zastara začetek disciplinskega postopka po preteku enega leta od dneva, ko se je zvedelo za storjeno kršitev.
V roke iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne računa čas, dokler traja postopek pred sodiščem združenega dela, začet zaradi uresničitve odločbe, s katero je bil izrečen disciplinski ukrep.".
V prvem odstavku 206. člena se črtajo besede: "če je škoda vplivala na delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev".
Uvodni stavek drugega odstavka 211. člena se črta.
1. točka drugega odstavka postane 4. točka, 2. točka drugega odstavka pa se črta.
Za 4. točko se dodajo tri nove točke, ki se glasijo:
"5)
če je sklenil delovno razmerje v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom;
6)
če na poskusnem delu ne doseže ustreznih rezultatov dela;
7)
če ni prihajal na delo zaporedoma sedem delovnih dni, o razlogih pa ni obvestil svoje organizacije združenega dela.".
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
212. člen se spremeni, tako da se glasi:
"Če se ugotovi, da delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla temeljna organizacija zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev do dela, sprejme delavski svet sklep, da delavcem, ki so s svojim neodgovornim odnosom povzročili tak položaj temeljne organizacije, preneha delovno razmerje v skladu s samoupravnim splošnim aktom.
Pogoji in postopek za ugotavljanje odgovornosti delavcev iz prvega odstavka tega člena se določijo v samoupravnem splošnem aktu.".
V prvem odstavku 215. člena se besedi: "lahko preneha" nadomestita z besedo: "preneha".
Drugi in tretji odstavek se nadomestita z novim, drugim odstavkom, ki se glasi:
"O prenehanju delovnega razmerja iz prvega odstavka tega člena odloči delavski svet na podlagi ugotovitve komisije, ki jo imenuje izmed delavcev, ki morajo imeti najmanj isto stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, katerega sposobnost se ugotavlja.".